Počitniški dnevi vabijo obiskovalce tudi v gozdove. Kot obiskovalci pa moramo z gozdom ravnati spoštljivo! V njem se namreč prepleta gozdna in kmetijska krajina, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje.

Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Strokovnjaki skupaj z lastniki z gozdovi gospodarijo trajnostno, sonaravno in večnamensko. Zato je gozd tudi kraj za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni, vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj.

Pri preživljanju časa v gozdu imejmo zato v mislih naslednje:

• Ob obisku sem gost gozda in njegovega lastnika.
• Gozd je moj prijatelj, z njim ravnam spoštljivo.
• Doživljam ga z vsemi čutili.
• Upoštevam navodila o primernem obnašanju v naravi, zapisana v predpisih in na informativnih tablah ali pa posredovana od gozdarjev in lastnikov gozdov, zato: ne uničujem rastja in gob, ne puščam smeti, ne poškodujem kažipotov, ne zarezujem skorje dreves, ne vozim izven gozdnih cest in označenih poti, ne kurim, ne plašim živali.
  

  (adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Lepo vreme kliče v gozd – upoštevajmo gozdni bonton in z gozdom ravnajmo skrbno! appeared first on e-Maribor.

Odvržene smeti in odpadki. Vse je že smrdelo. za tako početje sta kriva dva Mariborčana, ki sta t.i. Ptičji gozd “zasvinjala”.

Zasvinjala Ptičji gozd

V  torek,  2.  6.  2020,  sta  policista  v Brezju v Mariboru, med kontrolo Ptičjega  gozda,  Gaj  – ornitološki naravni spomenik, naletela na odvržene odpadke, med katerimi so bila oblačila, plastična embalaža, elektronika, ostanki živali – najverjetneje ovce in podobno.

Z zbiranjem obvestil in ogledom odvrženih smeti sta policista ugotovila, da sta odpadke odvrgla dva prebivalca Maribora. O  najdbi  živalskih ostankov smo obvestili veterinarsko higienično službo, in Medobčinski inšpektorata, ki je o smeteh obvestil pristojno podjetje, ki
bo (je) območje počistila in odpadke odpeljala.

Zoper  oba  kršitelja  bomo  podali predlog drugemu prekrškovnemu organu za uvedbo  postopka  o  prekršku,  zaradi  kršitve  Uredbe o odpadkih (ker sta odpadke  odvrgla  v naravnem okolju in z njimi nenadzorovano ravnala) in po Zakonu  o  veterinarskih  merilih  skladnosti  (ker z živalskimi stranskimi proizvodi  nista  ravnala  in  jih  skladiščila v skladu z določili zakona, temveč  sta jih odvrgla v naravnem okolju). Verjamemo, da jima bo pristojni prekrškovni  organ,  zraven predpisane globe, naložil tudi plačilo stroškov odstranjevanja tako odvrženih odpadkov.

vir: PU Maribor

MG

The post Poglejte si te slike! Kakšno svinjarijo sta pustila Mariborčana v Ptičjem gozdu? appeared first on e-Maribor.

Vsakoletni Teden gozdov konec meseca maja še posebej poveže inštitucije, ki skrbijo za slovenski gozd. Letošnji Teden gozdov bo potekal pod geslom »Skrbno z gozdom!«, njegov namen pa je najširši javnosti predstaviti pomen gozda in gozdarstva. Še poseben poudarek bo na spoštovanju Gozdnega bontona ter aktualnih problematikah povečanega obiska gozdov ob epidemiji koronavirusa, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in spoštovanju pravic lastnikov gozda.

Državni sekretar Stanonik je na novinarski konferenci izpostavil nujnost trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom. Gozd ponuja tudi možnosti za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj. V gozdu smo gost tako gozda samega, kot tudi njegovega lastnika!

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo lani z namenom učinkovitejšega spremljanja učinkov gozdne politike in naših promocijskih aktivnosti z anketo preverili podobo gozdov, gozdarstva in lesa v očeh slovenske javnosti. Zanimale so nas navade Slovencev, ko gre za gozd in sicer v povezavi z asociacijami ter emocionalnimi in funkcionalnimi koristmi gozda. Preverili smo specifiko obiskov gozda, kakor tudi morebitne negativne aspekte, povezane z našim največjim naravnim bogastvom. Anketa je potrdila, da imamo Slovenci na splošno »zdrav« odnos do gozda in gozdarstva. Večina se strinja, da je potrebno z gozdom aktivno gospodariti.. V naši percepciji je gozd predvsem prostor, kjer lahko najdemo mir in tišino ter uživamo v lepotah narave, zato vanj radi redno zahajamo oziroma vanj pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja in tako poskrbimo za zdravje.

Žal se trenutno srečujemo s preštevilnimi primeri nespoštovanj pravil obnašanja in ravnanja ob obisku gozda. Zato smo se ob Tednu gozdov v okviru kampanje »Skrbno z gozdom!« odločili dati poudarek spoštovanju t.i. Gozdnega bontona. Promocijsko ozaveščevalna kampanja je del Programa generične promocije gozdov, gozdarstva in gozdno lesnih verig za leto 2020 in izhaja iz Gozdnega sklada. Slednji predstavlja trajen vir za izvajanje aktivnosti na področju popularizacije gozdov, gozdarstva in celotne gozdno – lesne verige.

S sloganom »Skrbno z gozdom!« želimo predvsem opozoriti, da ima vsak gozd lastnika, za katerega predstavlja vir dohodka. V njem potekajo sečnja in spravilo lesa ter gozdno-gojitvena dela. Gozdne prometnice so primarno namenjene gospodarjenju z gozdom. Vožnja je dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje.  Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah in gozdnih poteh. Obiskovalci morajo biti  pozorni na prevoznost gozdnih vlak in dostopnost  skladišč lesa.

Na MKGP geslo »Skrbno z gozdom!« upoštevamo tudi na področju gojenja gozdov. Tako smo iz sredstev Programa razvoja podeželja v okviru spomladanske sadnje z 1,33 milijona EUR podprli obnovo 397 hektarov gozdov, ki so jih prizadele ujme. V skrbi za gozd se je posadilo 1,1 milijona sadik bukve in smreke ter drugih drevesnih vrst. Sadnja se je uspešno izvajala kljub izrednem stanju v državi zaradi epidemije COVID-19.

Državni sekretar Stanonik je opozoril tudi, da letos obeležujemo Mednarodno leto zdravja rastlin. Učinkovito in dolgoročno ohranjanje stabilnosti in zdravja gozdov zagotavlja socialno varnost in zdravje ljudi, vzdržuje biotsko pestrost naših gozdov in zagotavlja različne vidike pomena, funkcij ter rabe gozdov, ki nosijo nepredstavljivo vrednost za naš obstoj.

Pri načrtovanju in izvajanju gozdne politike si ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, želi tvornega sodelovanja z vsemi zainteresiranimi deležniki, s ciljem usmerjanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi skladno s potrebami gozda, lastnika in družbe kot celote.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Državni sekretar Stanonik na novinarski konferenci pred Tednom gozdov appeared first on e-Maribor.