Kako lahko prideš do kar 31 nepremičnin? Očitno je v Sloveniji možno tudi to. 3 hiše, 4 stanovanja, 16 parcel, kar dva gozda in še bi lahko naštevali. In zmagovalec je…

Čeprav Borut Sajovic na sceni ne velja za ravno najbolj brihtnega, je pa očitno dovolj zvit, recimo temu tudi premeten, da mu to uspeva, ali pa zanj enostavno velja tisti znani slovenski pregovor, da ima najbolj neumen kmet najdebelejši krompir. Očitno mu pri tem pomaga tudi “leva” pamet.

Politik Sajovic, sicer nekdanji župan Tržiča in nekoč poslanec LDS, danes Gibanje Svoboda ima v lasti neposredno ali posredno prek članov ožje družine, neverjetnih reci in piši 31 nepremičnin. Pa še to so podatki za leto 2024. Tu so: ena zidanica, dva kmetijska objekta, kar 16 parcel, tri hiše, 4 razkošna stanovanja, tri kmetijska zemljišča in kar dva gozda in še kaj, piše Požareport.

S tem pa “bogatun” s Svobode še ni zaključil. Ima tudi  delnice Cinkarne Celje, Equinoxa, Krke, Luke Koper Nove Ljubljanske banke, Petrola, Zavarovalnice Triglav in Republike Slovenije v skupni vrednosti 324.000 evrov. Tu je še 16 delnic DZS, 10 delnic Term Čatež, 258 delnic Telekoma Slovenije in približno 200.000 evrov skupne vrednosti delnic članov ožje družine. 

Nekomu, ki je po poklicu veterinar in je verjetno že pozabil, kako izgleda krava, saj je skoraj celo življenje prisesan na davkoplačevalski denar, ni hudo. Poleg tega, da stresa nebuloze v Državnem zboru in Goloba kuje v zvezde, je zagotovo eden najbogatejših poslancev v DZ. 

The post Poglejte si tega “reveža” iz DZ. Njegova družina ima v lasti ima kar 31 nepremičnin. appeared first on e-Maribor.

V Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS opažajo, da se v zadnjem času zlasti za gozdna in kmetijska zemljišča veča omejevanje lastninskih pravic, predvsem v luči zelenega prehoda. 

“S spremembo bonitetnih ocen zemljišč se je po krivici dvignilo davek in znižalo pravice iz javnih sredstev. Previsoko boniteto imajo trenutno skoraj vsa zemljišča v Sloveniji, ki so podvržena posebnim vplivom. Gre za področje Krasa, Ljubljanskega barja, pa tudi Cerkniškega jezera, ki je štiri mesece na leto poplavljeno, a je administrativno izenačeno z njivo na Dravskem polju, ki se lahko obdeluje vse leto,” opozarjajo v Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS.

Uredba o varovanju gozdov določa, da imamo trajno varovanih 98.000 hektarjev gozdov. Zaradi omejevanja lastnikov pri gospodarjenju s temi gozdovi, uredba vsako leto odnese več milijon evrov. Podobno problematična je tudi prepoved košnje in paše z dodatnimi omejitvami na Naturi 2000 na Ljubljanskem barju in v Notranjskem trikotniku. Uredba, ki je lani dvignila veliko prahu, je sicer trenutno zadržana, ni pa umaknjena. Po izračunih nastane zaradi izpada krme, do katerega pride ob prepovedi košnje, škoda v višini 3,4 milijona evrov na leto, posledično pa še več zaradi izpada mesa, ki ni predelano ob omejitvi paše.

V Forumu za kmetijstvo in podeželje pri SDS opozarjajo, da morajo zakoni omogočati uživanje lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Pri pripravi različnih zakonov in aktov pa ugotavljajo da je potrebno imeti v mislih, da varovanje narave in podnebne spremembe lahko upravičeno postavljajo javni interes pred zasebnega, vendar država ne more izvajati posegov v zasebno lastnino mimo Ustave in jo omejevati brez nadomestil. Opozarjajo tudi, da se je potrebno zavedati, da so kmetje tisti, ki so v osnovi nosilci zaščite narave, saj za svoje delo potrebujejo dolgoročno rodovitnost zemlje. Verjamejo tudi, da je interes lastnikov gozdov, da bi se gozdovi trajnostno razvijali, ohranjali biološko raznovrstnost in preprečevali različne naravne nevšečnosti (poplave, plazove, erozije). 

Forum za kmetijstvo in podeželje SDS še najbolj glasno zastopa interese kmetov in drugih ljudi, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani in želijo po svojih močeh doprinesti k ohranjanju in razvoju slovenskega kmetijstva in podeželja. 

The post Forum za kmetijstvo pri SDS proti omejevanju lastninskih pravic v luči zelenega prehoda appeared first on e-Maribor.

Poudarek letošnjega tedna gozdov je na spoštovanju določil gozdnega bontona. V tem času beležimo povečano število obiskovalcev gozdov, zato je to postala bolj pereča problematika. Gozdarska inšpekcija bo zato v juniju poleg rednega nadzora izvedla tudi več nadzorov vožnje v naravnem okolju in nabiranja gozdnih sadežev in plodov izven rednega delovnega časa.

Namen nadzora je zmanjšati število kršiteljev in opozoriti širšo javnost na dolžno spoštovanje tuje lastnine, primernemu obnašanju v gozdu z namenom varovanja gozda in vsega življenja v njem ter na nevarnosti objestnežev, ki z vožnjo uničujejo in ogrožajo naravno okolje, živali in obiskovalce.

Povečan nadzor bodo inšpektorji izvajali v predelih, kjer se na podlagi izkušenj pričakuje kršitev predpisov ali pa na podlagi prejetih prijav. Nadzor vožnje v naravnem okolju, ki jo urejata Zakon o ohranjanju narave kot Zakon o gozdovih, je po izkušnjah najbolj učinkovit takrat, kadar se izvaja skupaj s Policijo in to izven rednega delovnega časa inšpektorjev ter ob koncu tedna. Za dosego največjega preventivnega učinka je kršitelje potrebno zalotiti ob kršitvi ali prekršku. Kljub temu inšpektorji ugotavljajo, da je zavest kršiteljev pogosto še vedno zelo nizka, saj se določeni primeri še vedno ponavljajo iz leta v leto in pogosto na zelo predrzen način.

Gozdarska inšpekcija ob vožnji z vozili v naravnem okolju izvaja tudi nadzor spoštovanja uporabe režimov gozdnih cest, ki so del leta zaprte za ves promet, razen za gospodarjenje z gozdom, kar je označeno s prometnimi znaki. Gozdarska inšpekcija nadzor vožnje v naravnem okolju vrši hkrati z nadzorom nabiranja gozdnih sadež in plodov. Število prekrškov na tem področju je zelo odvisno od obroda gozdnih sadežev in plodov, saj se nabiralci ob močnem obrodu težko zadržijo predpisanih omejitev, kljub temu da jih poznajo. Predpisana omejitev za fizično osebo je 2 kg gozdnih sadežev in plodov. Nabiralci ob večjih obrodih lokalno močno obremenijo gozdni prostor in gozdne ceste, pri čemer ovirajo gozdno proizvodnjo, kar je še posebno moteče, ko se izvaja sanitarna sečnja. Lani je gozdarska inšpekcija izvedla približno 30 nadzorov nabiranja gob na območju celotne države.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Gozdarska inšpekcija junija z nadzorom vožnje v naravnem okolju appeared first on e-Maribor.