Gregorjevo, ki ga praznujemo 12. marca, je slovenski tradicionalni praznik, povezan z začetkom pomladi in ljubeznijo. Pravijo, da se na ta dan ptički ženijo.

12. marec je nekoč veljal za prvi pomladni dan, saj so po starem julijanskem koledarju takrat ptice začele gnezditi, kar so ljudje razumeli kot njihovo “poročno” obdobje. Zato pravimo, da se na Gregorjevo “ptički ženijo”.

Gregorjevo je star ljudski praznik, ki izvira iz predkrščanskih časov, ko so ljudje praznovali prihod pomladi in daljšanje dneva. Praznik je poimenovan po sv. Gregorju Velikem, ki je bil papež in cerkveni učitelj. Čeprav sam svetnik ni neposredno povezan s tem praznovanjem, se je njegov god uveljavil kot simbol prehoda iz zime v pomlad. Gregorjevo je torej praznik pomladi, ljubezni in svetlobe, ki ima močne ljudske korenine in se še danes ohranja v različnih oblikah. 

V preteklosti je bil 12. marec po juzlijanskem koledarju dejansko dan enakonočja in s tem prvi pomladni dan. Po prehodu na gregorijanski koledar se je enakonočje premaknilo na 21. marec, a tradicija je ostala. V krajih, kot so Tržič, Kropa in Kamna Gorica, so mojstri na ta dan ugasnili luči v delavnicah, ker je bilo od tega dne dalje dovolj naravne svetlobe za delo. V spomin na to so v vodo spuščali “gregorčke” – male ladjice ali hišice s prižganimi svečkami. To naj bi prineslo srečo in blagoslov. Dekleta pa so na Gregorjevo zjutraj pogledala v nebo – prvi moški, ki so ga zagledale, naj bi postal njihov mož. Otroci so ta dan iskali ptičja gnezda, kjer naj bi jim ptički pustili darilca.

Danes se praznik še vedno ohranja v nekaterih slovenskih krajih, predvsem z gregorčki, ki jih otroci spuščajo v vodo, ter z ohranjanjem tradicije o “ptičji poroki”. Po priljubljenosti sicer ni večji od Valentinovega, a ga mnogi vidijo kot pravo slovensko različico praznika ljubezni. 

The post Danes je Gregorjevo. Dan ko se ptički ženijo! Kaj pomeni ta praznik? appeared first on e-Maribor.

Gregorjevo je praznik, ki ga v Sloveniji praznujejo 12. marca in velja za slovenski dan zaljubljencev, ki označuje prihod pomladi.

Gregorjevo ima korenine v ljudskem izročilu in povezuje staro slovensko tradicijo z legendo o svetem Gregorju.

Sveti Gregor Veliki, po katerem je praznik dobil ime, je bil papež v 6. stoletju in je znan po reformah v cerkvi ter po vplivu na širjenje krščanstva v tistem obdobju. Čeprav je sveti Gregor pomembna krščanska figura, so praznovanja gregorjevega v Sloveniji bolj povezana z ljudskimi običaji in praznovanjem ljubezni ter prihoda pomladi, kot pa z verskimi obredi.

Eden od tradicionalnih običajev na gregorjevo je spuščanje lučk po rekah in potokih, ki simbolizira dolgoletno obrt – izdelovanje sveč. V preteklosti so namreč na ta dan “gregorčki” (svečarji in drugi obrtniki, ki so delali v delavnicah pri umetni svetlobi) pozdravili daljši dan in s tem več naravne svetlobe, ki je omogočala delo brez umetne razsvetljave. Ta običaj je prikupen in romantičen, saj lučke na vodi ustvarjajo čaroben prizor in simbolizirajo prehod iz teme v svetlobo, kar sovpada s pričakovanjem pomladi.

Gregorjevo je tudi dan, ko naj bi se po ljudskem izročilu “ptički ženili”, kar dodatno poudarja ljubezenski in pomladanski značaj praznika. Ta izročila so se ohranila in prilagodila sodobnemu času, vendar še vedno ohranjajo čar in pomen, ki sta povezana s prebujanjem narave in ljubezni.

The post Danes je slovenski dan zaljubljenih – gregorjevo appeared first on e-Maribor.

Gregorjevo je slovenski praznik, ki ga praznujemo 12. marca in je povezan z znamenjem pomladi in začetkom novega leta za kmete. Ime praznika izvira iz svetega Gregorja, ki je bil papež v 6. stoletju.

Na ta dan se tradicionalno opravlja blagoslov voda, saj se verjame, da ima voda na Gregorjevo posebno moč, ki čisti in ozdravlja. Včasih so na ta dan tudi začeli s setvijo poljščin, saj so verjeli, da bo tako letina obilna. Na ta dan se blagoslov vode izvaja pri vodnih virih, kot so reke, potoki, jezera, studenci ali izviri, kjer se zberejo domačini, da skupaj obeležijo praznik. Prav tako se lahko organizirajo procesije in drugi obredi, ki so povezani s praznovanjem.

Poleg blagoslova vode se na ta dan izvajajo tudi druge tradicionalne dejavnosti, kot so prižiganje kresov, nočni obhodi s svetilkami in pohodi po vodi. Običajno se na ta dan organizirajo tudi različne prireditve, na katerih se lahko obiskovalci udeležijo različnih delavnic, predstav in zabavnih dogodkov.

Gregorjevo je tako pomemben praznik v slovenski kulturi in tradiciji ter predstavlja začetek pomladi in novega življenja v naravi.

Med znanimi Slovenci, ki so rojeni na Gregorjevo, so:

Anton Aškerc (1856-1912) – pesnik, duhovnik, pisatelj in kulturni delavec, Oton Župančič (1878-1949) – pesnik, pisatelj in prevajalec, Fran Saleški Finžgar (1871-1962) – duhovnik, pisatelj, dramatik in kulturni delavec, Jože Toporišič (1926-2014) – slovenski jezikoslovec in akademik, Stane Kavčič (1927-2010) – slovenski pisatelj, dramatik in scenarist, Slavko Avsenik (1933-2015) – legendarni slovenski glasbenik in skladatelj, ki je ustvaril avtorsko glasbo za Ansambel bratov Avsenik, Andrej Jerman (1978) – nekdanji slovenski alpski smučar in olimpijec.

Slavko Avsenik

Ti slovenski velikani so rojeni na dan Gregorjevega, 12. marca, in so pustili pomemben pečat v slovenski kulturi, literaturi, glasbi, jezikoslovju in športu.

Za konec pa še ta pregovor: “Gregorjevo sonce, obljublja nam nove dni, a narava še spi, dokler ne mine zima s svojimi mrazmi.” Ta pregovor poudarja upanje in pričakovanje novega življenja in rasti v naravi, kljub temu, da zima še ni povsem minila.

Prijetno praznovanje Gregorjeva, vsem Gregorjem pa vse najboljše.

The post Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo appeared first on e-Maribor.

Danes je Gregorjevo. Dan ko se ptički ženijo. V našo deželo torej prihaja pomlad. In kakšen praznik je Gregorjevo?

Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo

Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.

Do 16. stoletja, ko je veljal stari julijanski koledar, je sv. Gregor godoval na prvi pomladni dan ob spomladanskem enakonočju. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca. Novo razdelitev leta je vpeljal papež Gregor XIII. in v Avstrijskem cesarstvu je koledar začel veljati leta 1584. Po papežu Gregorju XIII. se zato imenuje tudi gregorijanski koledar, ime praznovanju pa je dal Gregor I., pogosteje imenovan Gregor Veliki. Gregor Veliki je umrl 12. marca 604. Njegovega godu zdaj Rimskokatoliška cerkev ne obhaja več na dan njegove smrti, temveč 3. septembra, na dan, ko je postal papež. Njemu na čast je v Sloveniji sezidanih sedem cerkva.

Tak dan je. pic.twitter.com/bt9gvH7uVy

— Petra Janša (@petra_jansa) March 12, 2021

Vsem zaljubljencem, še posebej Gregorjem

PM

The post Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo! ❤️ appeared first on e-Maribor.

Gregórjevo ali Grickovanje je praznik, povezan z zaljubljenci. Tega dne se po ljudskem izročilu, 12. marca, ptički ženijo.

Gregor je znan, kot prinašalec luči

Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor je godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujejo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Gregorijanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikemu (ki ga praznujemo 12. marca), ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Na Gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo 22. januarja, zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ohcet”, ptički pa se ženijo tudi na Valentinovo 14. februarja. Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Kaj je Kdo je bil Sveti Gregor?

Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.

M.G.

The post Danes je dan, ko se ptički ženijo appeared first on e-Maribor.

Gregorjevo je praznik zaljubljencev. Pri nas velja, da se na gregorjevo ženijo ptički. 12. Marec je po starem, julijanskem koledarju prvi spomladanski dan. Sveti Gregor v deželo prinese pomlad.

Po spremembi koledarskega sistema leta 1582 iz julijanskega v gregorijanskega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, na 12. marec in tako več ni prvi spomladanski dan.Pojmovanje valentinovega kot dneva zaljubljenih je produkt sodobnega časa. Valentinovo je uvožen praznik, ki ga poganja kapital. Kljub temu pa dobiva vse večjo veljavo.

Sv. Gregor je bil papež v Rimu, rojen okoli leta 540. Je zavetnik rudnikov, zidarjev, učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja.

Na Gorenjskem na predvečer gregorjevega po vodi spuščajo luči, gregorčke. Ta slovenski  običaj je bil leta 2016 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. V predkrščanskem obdobju so z lučjo zaznamovali začetek novega leta. Z lučjo so ljudje dali naravi simbolno moč , da se prebudi, začne brstet, cvetet, znova rodit. Novo leto se je začelo s prebujanjem narave.

Etnolog Bojan Knific avtor knjige Gregorjevo: ko gre luč v vodo in se prične pomlad, bralcu predstavi običaje ob gregorjevem na Slovenskem. Avtor ugotavlja, da podobna praznovanja poznajo tudi drugod po Evropi v Nemčiji na Bavarskem, Avstriji na Koroškem, Švici, Franciji, Češkem, južni Poljski. Pri nas je velja, da so lahko rokodelci nekoč na gregorjevo nehali delat ob sveči, ker je bil dan že dovolj dolg, drugod po Evropi pa šego povezujejo s preprečevanjem poplav.

The post “Po svetem Gregorju od vsakega vetra sneg kopni” appeared first on e-Maribor.