Po tem, ko se je inštitut 8. marec, katerega vodi Nika Kovač, spravil na Anžeta Logarja iz Demokratov, pa na drugi strani ostaja Janković nedotakljiv. Očitno so neki hamburgerji bolj pomembni od korupcije in podkupanj.

Inštitut 8. marec, ki se je v zadnjih tednih skoraj obsesivno posvetil Anžetu Logarju in nastajajoči stranki Demokrati, je tokrat našel novo tarčo: preimenovanje Facebookove strani Lars & Sven Foodtruck v Demokrate. Zaradi tega so stranko prijavili Računskemu sodišču, češ da gre za sporno prakso, saj ima stran več kot 21 tisoč sledilcev. A ob vsem tem se poraja povsem legitimno vprašanje: kaj je tu pravzaprav narobe?

Facebook omogoča preimenovanje strani, če je to skladno s pravili platforme. Takšne prakse niso ne nove ne redke – uporabljajo jih podjetja, društva in tudi politični akterji po vsem svetu. Če ni dokazov o kršitvi zakonodaje, prikritem financiranju ali zavajanju volivcev, potem govorimo predvsem o tehničnem in administrativnem manevru, ki sam po sebi še ne pomeni zlorabe. A za Inštitut 8. marec je očitno že to dovolj, da sproži alarm in vključi najtežjo artilerijo.

Problem pa ni v enem Facebook profilu. Problem je v vzorcu. Inštitut 8. marec se vztrajno zapikuje v malenkosti pri ideoloških nasprotnikih, pri tem pa vztrajno miži ob bistveno bolj problematičnih praksah politikov z levega pola. Afer, spornih imenovanj, nenavadnih nakazil, političnih pritiskov in sistemskih zlorab tam praviloma ne spremljajo prijave, tiskovne konference ali moralna zgražanja. Ta dvojna merila so tisto, kar vse več ljudi prepoznava kot selektivno kritičnost.

“Gverilska vojska” levice je postrojena in že na polno angažirana. Kako si sicer razlagati, da se civilnodružbena skupina, ki se naj bi se ukvarjala z bojem za žensko enakopravnost in njihove pravice, že tedne na omrežjih kot obsedena zaletava v zmernega desnosredinskega politika, Anžeta Logarja? Pred tem so podobno histerično napadali že Mateja Tonina, ki je v evropskem parlamentu zagovarjal svoj pogled na njihovo pobudo my voice my choice. Pišejo na portalu Zanima.me

Ko se civilna družba iz varuha demokracije prelevi v političnega igralca z jasnimi tarčami in jasnimi zavezništvi, izgubi svojo verodostojnost. Inštitut 8. marec ima v javnosti še vedno močan glas, a prav zato nosi tudi odgovornost, da je kritičen do vseh enako — ne le do tistih, ki niso “na pravi strani”. V nasprotnem primeru ne gre več za nadzor oblasti, temveč za politični aktivizem, zavit v celofan moralne superiornosti.

Če želi Inštitut 8. marec ostati resen in zaupanja vreden sogovornik v javnem prostoru, bo moral najprej odgovoriti na preprosto vprašanje: ali kritizirajo sporne prakse za vse, ali samo za tiste, ki jim niso všeč?

The post Nika Kovač bije pravo gverilsko vojno. A nikoli z ljudmi na levem političnem polu. appeared first on e-Maribor.