[vc_row][vc_column][vc_column_text]Najbolj sramotni pravosodni minister, ki presega celo sedanjo Dominiko Švarc Pipan, je zagotovo Goran Klemenčič, katerega bi zaradi kratenja človekovih pravic Ogorju Bavčarju morali celo kaznovati?

Ker je pravosodni minister Goran Klemenčič javno zagrozil sodnikom, da bodo letele glave, če bo pri sojenju Igorju Bavčarju prišlo do zastaranja, je evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločilo, da je bilo v sojenju kršeno načelo domneve nedolžnosti in načelo, da lahko le zakon določi kazen. Piše Spletni časopis.

Klemenčič je minister v vladi Mira Cerarja postal po tem, ko je pred tem po odstopu s položaja namestnika notranje ministrice Katarine Kresal (LDS) preskočil na vrh KPK in tam z nenavadnimi poročili o predsednikih večjih strank, ki so vsebovale hude obtožbe čez Janeza Janšo in Zorana Jankovića, ki jima ni ponudil možnosti odgovora, kar bi po zakonu moral, dosegel padec druge vlade Janeza Janše (SDS) in prihod Alenke Bratušek (takrat PS, danes Svoboda) na vrh izvršne oblasti. Torej je Klemenčič tisti levosučni minister, ki je pravi mojster v tem, ko je potrebno koga namočit?

Je pa Klemenčič znan tudi po tem, da naj bi vinjen prišel na sejo Državnega zbora. Tako se mu je zatikalo, kot pravosodnemu ministru.

Zaradi Klemenčičeve izjave na javni televiziji, ko je izjavil izjavil za Igorja Bavčarja: “To, kar se zdaj dogaja, pa je čista klofuta za slovensko pravno državo … mora biti pravnomočno obsojen,” je Evropsko sodišče za človekove pravice prepoznalo, kot kršenje načela domnevne nedolžnosti in načelo, da lahko le zakon določi kazen. 

Torej, kako bo za to odgovarjal Klemenčič?[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VOYSUyMGtyYXRrbyUzQSUzQ2JyJTNFLSUyMGRyJUM1JUJFYXZhJTIwU2xvdmVuaWphJTIwbW9yYSUyMElCJTIwcGxhJUM0JThEYXRpJTIwMTAlMjB0aXNvJUM0JThEJTIwZXZyb3YlMjBvZCVDNSVBMWtvZG5pbmUlMjBpbiUyMDYlMjB0aXNvJUM0JThEJTIwZXZyb3YlMjB6YSUyMHNvZG5lJTIwc3RybyVDNSVBMWtlJTJDJTIwa2VyJTIwamUlMjB0ZWRhbmppJTIwbWluaXN0ZXIlMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZNcHJhdm9zb2RqZSUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFJTQwTXByYXZvc29kamUlM0MlMkZhJTNFJTIwR29yYW4lMjBLbGVtZW4lQzQlOERpJUM0JThEJTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnR3aXR0ZXIuY29tJTJGdmxhZGFSUyUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFJTQwdmxhZGFSUyUzQyUyRmElM0UlMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZNaXJvQ2VyYXIlM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRSU0ME1pcm9DZXJhciUzQyUyRmElM0UlMjAtJTIwdiUyMHRlbSUyMHNvZG5lbSUyMHBvc3RvcGt1JTIwem9wZXIlMjBJQiUyMC0lMjBrciVDNSVBMWlsJTIwcHJhdmlsbyUyMGRvbW5ldmUlMjBuZWRvbCVDNSVCRW5vc3RpLiUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0LmNvJTJGUmRZMDh1aEczbCUyMiUzRWh0dHBzJTNBJTJGJTJGdC5jbyUyRlJkWTA4dWhHM2wlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGcCUzRSUyNm1kYXNoJTNCJTIwQm9qYW5QbyVDNSVCRWFyJTIwJTI4JTQwQm9qYW5Qb3phciUyOSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRkJvamFuUG96YXIlMkZzdGF0dXMlMkYxNjk5NzE1MTg2MTU4OTQ0NjM0JTNGcmVmX3NyYyUzRHR3c3JjJTI1NUV0ZnclMjIlM0VTZXB0ZW1iZXIlMjA3JTJDJTIwMjAyMyUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZibG9ja3F1b3RlJTNFJTIwJTNDc2NyaXB0JTIwYXN5bmMlMjBzcmMlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnBsYXRmb3JtLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGd2lkZ2V0cy5qcyUyMiUyMGNoYXJzZXQlM0QlMjJ1dGYtOCUyMiUzRSUzQyUyRnNjcmlwdCUzRQ==[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row]

The post Bavčarju so bile kršene človekova pravice. Klemenčič pa Sloveniji naredil sramoto in to ne prvič! appeared first on e-Maribor.

Danes bo v predsedniški palači posebna slovesnost. Borut Pahor bo namreč šestim vidnim predstavnikom slovenske osamosvojitve na posebni slovesnosti v predsedniški palači vrnil odlikovanja zlati častni znak svobode, ki so jih z odprtim pismom simbolno zavrnili 21. junija leta 1993.

Junija 1993 so osamosvojitelji – Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel, v pismu takratnemu slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu sporočili, da vračajo prejeta odlikovanja Zlati častni znak svobode RS. Slednje so naredili iz protesta zaradi,  poskusov razvrednotenja slovenske samostojnosti ter vse glasnejših pobud za oživljanje nekakšne nove Jugoslavije. Znak in listino so nato tudi fizično vrnili Milanu Kučanu.

Ob jubileju osamosvojitve smo glede na vse okoliščine nastanka naše države in žrtve, ki so bile zanjo žrtvovane, v dialogu s predsednikom RS izrazili pripravljenost, da sprejmemo vrnjena odlikovanja s spoštovanjem do slovenske države. Zadovoljni smo, da je predsednik republike Borut Pahor sprejel predlog, da se v tej luči zdaj to zgodi.”

vir: Delo, Žurnal 24

The post Janša, Bavčar, Rupel, Kacin, Peterle… bodo dobili zavrnjena odlikovanja z leta 1993 appeared first on e-Maribor.

Najbolj brano v letu 2021

Seznam najbolj znanih slovenskih UDBA-šev

UDBA je nastala leta 1946, ko je bila OZNA razdeljena na civilni in vojaški oddelek: civilni del – UDBA in vojaška Kontraobavještajna sluţba – KOS. KOS je bil leta 1955 preoblikovan v Organ bezbednosti (OB), UDBA pa leta 1966 v Sluţbu drţavne bezbednosti (SDB). UDBA je v določenem času svojega delovanja, posebej po resoluciji Informbiroja leta 1948, pogosto zapirala (denimo na Goli otok) drţavljane na podlagi nezadostno utemeljenih obtoţb. Nekateri obtoţenci so v postopku celo izgubili žţivljenja. UDBA kot jugoslovanska oziroma slovenska politična policija je bila organ za prepoznavanje in sankcioniranje političnih nasprotnikov v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Zakon ji je dajal skoraj neomejene pristojnosti, ki so jih udbovci striktno izkoriščali pri nadziranju in zatiranju drugače mislečih. Udba pa je delovala tudi v tujini, kjer takšnih pristojnosti ni imela, zato je delovala podtalno. Opravila je niz podtalnih akcij, umorov, izsiljevanj in ugrabitev. Pri tem je uporabljala svoje agente in sodelovala z jugoslovanskimi in tudi tujimi civilisti. UDBA je bila razpuščena leta 1990 z razpadom Jugoslavije. *

Seznam nekaterih znanih Slovencev UDBA-šev*:

Edvard Kardelj, Ivan Maček, Borut Pahor, Janez Kocijančič, Slavko Pregl, Janez Drnovšek, France Arhar, Lev Kreft, Igor Bavčar, Anton Bebler, Ljubo Bavcon, Manca Košir, Vesna Vuk Godina, Miha Brejc, Janez Stanovnik, Miroslav Cerar, Jelko Kacin, Miro Senica, Dragan Isajlovič, Igor Lukšič, Ciril Ribičič, Marta Kos, Stane Dolanc, Andrej Stare, Adi Smolar, Tone Forneci Tof, Franc Zagožen, Slavoj Žižek, Bojan Veselinovič, Toni Gašperič, Tomaž Ertl, Matjaž Hanžek, Drago Jančar, Boris A. Novak, Majda Širca, Uroš Lipovšček, Ivan Zidar, Janez Zemljarič, Danilo Turk, Pavle Gantar, Bojan Kontič, Breda Pečan, Spomenka Hribar, Jožef Školč, Marko Pavliha, Janez Podobnik, Miran Trontelj, Sandi Čolnik, Zoran Thaler, Rina Klinar, Tone Partlič, Mitja Meršol, Katja Boh, Zvone Šeruga, Boris Sovič, Mito Trefalt, Metka Tekavčič, Marcel Štefančič, Milan Kučan, Boris Pahor, Ivo Godnič, Stane Granda, Janez Ribič (nekdanji župan Dupleka) , Tomaž tom Mencinger (nekdanji župan Jesenic), Franc Jurša, Mirko Brulc, Matjaž Zanoškar (nekdanji župan Slovenj Gradca)…

• *Opomba, seznam ni popoln, veliko imen še manjka, skušali jih bomo še pridobiti

Podatki iz arhiva gibanja OPS

P.M.

The post Najbolj brano! Celotni seznam znanih udbašev v Sloveniji! appeared first on e-Maribor.

Afera JBTZ, je v Sloveniji okrepila prizadevanja za demokratizacijo, spoštovanje človekovih pravic in osamosvojitev. Afera je bila prvi zametek slovenskega osamosvajanja.

Mineva 33 let od afere JBTZ

Zametek slovenskega osamosvajanja, afera JBTZ, je v Sloveniji v takratnih časih sprožila neverjeten upor. nedemokratičnim procesom komunističnega režima se je uprl slovenski narod.  Vojaški organi takratne JLA so 31. maja 1988, le dobro uro po aretaciji Janeza Janše, zaprli tudi podoficirja Ivana Borštnerja. V imenu vojaških preiskovalnih organov je nato Služba državne varnosti (SDV) 4. junija aretirala še novinarja takratne Mladine Davida Tasića. Odgovorni urednik Mladine Franci Zavrl pa se je dober teden pozneje, da bi se izognil aretaciji, umaknil v psihiatrično bolnišnico.

Danes, 31. 5. 1988, so aretirali J. Janšo in I. Borštnerja, nekaj dni kasneje še D. Tasića. Nastala je afera JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl). 3. 6. 1988 je nastal Odbor za varstvo človekovih pravic in začela se je slovenska pomlad. Nova pomlad bodo volitve na isti dan 2018. pic.twitter.com/MajrnVmCSL

— Darinka Vrabič (@DarinkaVrabi) May 31, 2018

Aretacije so v Sloveniji sprožile val protestov in veliko vznemirjenje javnosti, saj se je zdelo, da je vojaški vrh začel zapirati kritike JLA-ja in nasilno posegati v slovensko politično življenje, o čemer se je že dolgo govorilo. 

Razlog za aretacijo Janše je bila najdba tajnega vojaškega dokumenta, ki so ga slovenski pripadniki Službe državne varnosti (SDV) konec aprila 1988 našli v računalniškem podjetju Mikroada, v katerem je bil Janša zaposlen. Na dokument so naleteli, ko so skušali ugotoviti, kako je prišla v javnost razprava Milana Kučana na 72. seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije.

Danes mineva 33 let od afere JBTZ!
Bil je torek 31.5.1988.
Označite in napišite se tisti, ki ste leta 1988 STALI NA ROŠKI ALI BILI NA KONGRESNEM TRGU V PODPORI ČETVERICI JBTZ IN BILI ZA DEMOKRATIČNE SPREMEMBE!

— Dejan Škvarč (@Skolobrinski) May 31, 2021

Potem, ko je bil Janez Janša po uvodnih zaslišanjih pripeljan v zapor poveljstva Ljubljanskega armadnega območja, sta postopek prevzela vojaški tožilec Živko Mazić in vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranić. Sojenje, ki je sledilo, je potekalo v srbskem jeziku in za zaprtimi vrati Vojaškega sodišča v Ljubljani. Janez Janša in David Tasić kot civilista nista imela možnosti zastopanja civilnega odvetnika, ampak jima je bil dodeljen vojaški zagovornik.

Prebrana je bila majniška deklaracija

Nekaj dni po aretaciji Janše, natančneje 3. junija 1988, so v sklopu protestov proti aretacijam v uredništvu Mladine ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, eden izmed pomembnejših mejnikov na poti v osamosvojitev Slovenije. Predsedovanje odbora je prevzel Igor Bavčar. V znak podpore četverici so organizirali protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo preko 30.000 ljudi, ter množične proteste pred Vojaškim sodiščem v Ljubljani. Odbor za varstvo človekovih pravic je postal najmočnejša organizacija civilne družbe v obdobju slovenske pomladi. Predstavljal je središčno točko in poenotenje sicer različnih političnih in civilno-družbenih iniciativ, zato je razumljivo, da je bila prav na njegovem zborovanju leta 1989 prebrana Majniška deklaracija.

Afera JBTZ, slika SDS.si

PRISPEVKI OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE SODIJO V SKLOP PRAZNOVANJA 30-LETNICE SAMOSTOJNE SLOVENIJE!

The post Mineva 33 let od afere JBTZ. Prvega zametka slovenske osamosvojitve! appeared first on e-Maribor.

1. “Janez Janša se je naredil sam. On ni človek, ki bi ga kdo naredil, ” je o predsedniku vlade Janezu Janši povedal Igor Bavčar.

Janez Janša se je naredil sam

“Prav gotovo je to obdobje odločilno zanj. Tudi danes se mi zdi, da ga je to obdobje tako zaznamovalo, da je v njegovi politiki čutiti sledi tistega obdobja,” pravi Bavčar. Povedal je, da se tudi sedaj tu in tam še srečata. “On je zdaj v popolnoma drugi vlogi, jaz sedim na Dobu, tako da je to danes malo težje. Ampak sva v stiku, čeprav sva bila pri številnih vprašanjih različnih mnenj,” je povedal Bavčar.

“Ker sem prav v zadnjem času znova prebral to zgodbo o Janševem očetu, mi je prišlo na misel, da sva delala ključne korake za Slovenijo in nikoli v celotnem obdobju, kar se poznava, ni bilo odločilno s kom je sodeloval moj ali s kom Janezov oče.”

“Kot pravi Bavčar, je danes Janševa politika široka paleta različnih politik – od uspešnega spopadanja s koronakrizo do nekaterih ideoloških vprašanj, ki jih ni načenjal, in tistih, ki jih načenja, njegovih slavnih tviteraških aksiomov, ki jih vsake toliko časa objavi. Sam ne tvitam, šele pred kratkim sem začel uporabljati Twitter. Prav gotovo bi ravnal drugače, ampak to ni odločilno in tudi ni pomembno,” je zaključil Bavčar.

MG

The post Kaj je povedal Bavčar o Janezu Janši? appeared first on e-Maribor.