Afera JBTZ, je v Sloveniji okrepila prizadevanja za demokratizacijo, spoštovanje človekovih pravic in osamosvojitev. Afera je bila prvi zametek slovenskega osamosvajanja.

Mineva 33 let od afere JBTZ

Zametek slovenskega osamosvajanja, afera JBTZ, je v Sloveniji v takratnih časih sprožila neverjeten upor. nedemokratičnim procesom komunističnega režima se je uprl slovenski narod.  Vojaški organi takratne JLA so 31. maja 1988, le dobro uro po aretaciji Janeza Janše, zaprli tudi podoficirja Ivana Borštnerja. V imenu vojaških preiskovalnih organov je nato Služba državne varnosti (SDV) 4. junija aretirala še novinarja takratne Mladine Davida Tasića. Odgovorni urednik Mladine Franci Zavrl pa se je dober teden pozneje, da bi se izognil aretaciji, umaknil v psihiatrično bolnišnico.

Danes, 31. 5. 1988, so aretirali J. Janšo in I. Borštnerja, nekaj dni kasneje še D. Tasića. Nastala je afera JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl). 3. 6. 1988 je nastal Odbor za varstvo človekovih pravic in začela se je slovenska pomlad. Nova pomlad bodo volitve na isti dan 2018. pic.twitter.com/MajrnVmCSL

— Darinka Vrabič (@DarinkaVrabi) May 31, 2018

Aretacije so v Sloveniji sprožile val protestov in veliko vznemirjenje javnosti, saj se je zdelo, da je vojaški vrh začel zapirati kritike JLA-ja in nasilno posegati v slovensko politično življenje, o čemer se je že dolgo govorilo. 

Razlog za aretacijo Janše je bila najdba tajnega vojaškega dokumenta, ki so ga slovenski pripadniki Službe državne varnosti (SDV) konec aprila 1988 našli v računalniškem podjetju Mikroada, v katerem je bil Janša zaposlen. Na dokument so naleteli, ko so skušali ugotoviti, kako je prišla v javnost razprava Milana Kučana na 72. seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije.

Danes mineva 33 let od afere JBTZ!
Bil je torek 31.5.1988.
Označite in napišite se tisti, ki ste leta 1988 STALI NA ROŠKI ALI BILI NA KONGRESNEM TRGU V PODPORI ČETVERICI JBTZ IN BILI ZA DEMOKRATIČNE SPREMEMBE!

— Dejan Škvarč (@Skolobrinski) May 31, 2021

Potem, ko je bil Janez Janša po uvodnih zaslišanjih pripeljan v zapor poveljstva Ljubljanskega armadnega območja, sta postopek prevzela vojaški tožilec Živko Mazić in vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranić. Sojenje, ki je sledilo, je potekalo v srbskem jeziku in za zaprtimi vrati Vojaškega sodišča v Ljubljani. Janez Janša in David Tasić kot civilista nista imela možnosti zastopanja civilnega odvetnika, ampak jima je bil dodeljen vojaški zagovornik.

Prebrana je bila majniška deklaracija

Nekaj dni po aretaciji Janše, natančneje 3. junija 1988, so v sklopu protestov proti aretacijam v uredništvu Mladine ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, eden izmed pomembnejših mejnikov na poti v osamosvojitev Slovenije. Predsedovanje odbora je prevzel Igor Bavčar. V znak podpore četverici so organizirali protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo preko 30.000 ljudi, ter množične proteste pred Vojaškim sodiščem v Ljubljani. Odbor za varstvo človekovih pravic je postal najmočnejša organizacija civilne družbe v obdobju slovenske pomladi. Predstavljal je središčno točko in poenotenje sicer različnih političnih in civilno-družbenih iniciativ, zato je razumljivo, da je bila prav na njegovem zborovanju leta 1989 prebrana Majniška deklaracija.

Afera JBTZ, slika SDS.si

PRISPEVKI OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE SODIJO V SKLOP PRAZNOVANJA 30-LETNICE SAMOSTOJNE SLOVENIJE!

The post Mineva 33 let od afere JBTZ. Prvega zametka slovenske osamosvojitve! appeared first on e-Maribor.