Simon Štrancar Po izobrazbi je magister, po poklicni poti pa podjetnik in menedžer z več kot 15-letnimi vodstvenimi izkušnjami. Med drugim je bil direktor Mestne uprave Mestne občine Maribor, deloval pa je tudi v gospodarstvu in na področju razvoja novih tehnologij. Na letošnjih parlamentarnih volitvah kandidira za župana občine Hoče – Slivnica, kot neodvisni kandidat s podporo vladnih strank in Vesne.

Osrednji poudarek Simona Štrancarja pri kandidaturi za župana je slogan »Od ljudi za ljudi – za drugačen razvoj občine«, pri čemer izpostavlja predvsem infrastrukturo, promet, pitno vodo, vrtce, zdravstvo in kakovost bivanja

Mag. Simon Štrancar, prihodnost za občino Hoče – Slivnica?

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za župana občine Hoče – Slivnica?

Štrancar: Občani in svetniki so me že večkrat vprašali za mnenje o občinskih projektih. Konec avgusta me je ena od strank povabila h kandidaturi. Pristal sem le pod pogojem, da me podpre večina strank z leve in desne, saj je razvoj občine nadstrankarski. Pogoj je bil izpolnjen v manj kot tednu.

Če bi bili izvoljeni za župana, katere tri projekte bi uvrstili med svoje prve prioritete? Kaj bi lahko občani konkretno pričakovali v prvem letu vašega mandata?

Štrancar: Začeti moramo pri osnovah. Prvič, pitna voda za vse – nesprejemljivo je, da občani kupujejo ustekleničeno vodo. Drugič, nadaljevanje kanalizacije in meteorne odvodnje, usklajeno z optiko in elektroomrežjem v enem posegu. Tretjič, dokončanje projektov v teku, s takojšnjim pregledom projekta Športne dvorane Slivnica. Ob tem bom začel redna srečanja s kulturnimi društvi. V prvem letu lahko občani pričakujejo župana na terenu in jasen načrt, kaj bomo naredili in kdaj.

Kako bi izboljšali komunikacijo med občino in občani?

Štrancar: Ključen je odnos. Županoval bom poklicno in bom med ljudmi vse leto – na dogodkih in na deloviščih. Uprava mora biti dostopna in v službi občanov. Uvedli bomo tudi občinsko aplikacijo za prijavo težav in obveščanje o dogodkih, a aplikacija sama ni rešitev – rešitev je odnos.

Mladi, starejši in sodobne oblike mobilnosti

Mladi potrebujejo več priložnosti za druženje, šport in kakovostno preživljanje prostega časa, starejši pa predvsem dostopne storitve in mobilnost? Podpirate to?

Štrancar: Popolnoma. Šport bom še naprej podpiral. Največji neizkoriščeni potencial vidim v kulturi – društva so prepuščena sama sebi, mladi pa niso vključeni. Za starejše sta ključni dostopnost storitev in mobilnost.

Zavzemate se za uvedbo avtonomnih vozil oziroma sodobnih oblik prevoza na zahtevo, ki bi starejšim, gibalno oviranim in mladim brez lastnega prevoza olajšale dostop do zdravstvenih storitev, šol, trgovin in drugih pomembnih točk? Kako bi to izgledalo v praksi?

Štrancar: Z Mariborom si bomo prizadevali za pogostejše popoldanske in večerne avtobuse. Ko bo zakonodaja to omogočila, predvidoma v dveh letih, bomo uvedli prevoze na zahtevo z avtonomnimi vozili – v dolini in na Pohorju. Pilotni projekt bomo financirali z evropskimi sredstvi.

Pohorje – razvoj, infrastruktura in prostor za druženje

Kakšno vlogo bi moralo imeti Pohorje v prihodnjem razvoju občine Hoče – Slivnica?

Štrancar: Občani morajo imeti enake pogoje ne glede na to, kje živijo. Občina je zamudila evropska sredstva za optiko na Pohorju, zato bomo poiskali nove vire. Pohorje ima velik turistični potencial, ki ga bomo sprostili s povezovanjem deležnikov, in potrebuje prostor za druženje občanov.

Bi podprli ureditev dodatnih prostorov na Pohorju za druženje občanov, organizacijo prireditev, srečanj društev in družinske aktivnosti?

Štrancar: Da. Občani na Pohorju so mi večkrat izrazili željo po prostoru za srečevanje mladih in starejših. Skupaj z njimi ga bomo hitro uredili.

Kako bi pristopili k izboljšanju vodooskrbe in zagotavljanju zanesljive kabelske oziroma širokopasovne povezljivosti na območjih Pohorja in tam, kjer ta še ni ustrezna?

Štrancar: Sistem vodooskrbe na Pohorju po prejetih informacijah ni bil pravilno zastavljen: vodohrani so preveliki, a poleti brez vode, v dolgih vodih pa voda zastaja. Občani poročajo o slabi kakovosti vode, ki se zdaj redno klorira. Primernejša so več manjših zajetij. Rešitev bom poiskal skupaj z občani in strokovnjaki. Optiko bomo vgrajevali sočasno z drugimi deli in iskali vse razpoložljive vire.

Kako bi uskladili razvoj turistične in rekreacijske ponudbe na Pohorju z varovanjem narave ter potrebami ljudi, ki tam živijo?

Štrancar: Naravo moramo varovati in jo premišljeno vključevati v turizem. Občina ne sme več promovirati nezakonite vožnje po brezpotjih. Razvijali bomo butični, trajnostni turizem, povezan z mariborskim in ruškim Pohorjem – skupaj s prebivalci.

Športna dvorana Slivnica in podpora športu

Kakšni so vaši načrti glede športne dvorane v Slivnici, ki je precej dražja od prvotne cene?

Štrancar: Dvorano bomo dokončali, a bom takoj naročil revizijo. Primerjava z enako veliko dvorano kaže, da je projekt okoli 35 % dražji in ima skoraj 400.000 EUR manj opreme. Prihranke bomo namenili manjkajoči opremi.

Simon Štrancar, kandidat za župana občine Hoče – Slivnica

Kako bi zagotovili, da bi imeli otroci in mladi dovolj dostopa do športnih objektov, ne da bi bili pri tem preveč odvisni od finančnih zmožnosti svojih družin?

Štrancar: Nova dvorana bo povečala število terminov. Postavili bomo več brezplačnih fitnes naprav na prostem in s podpornimi ukrepi poskrbeli, da noben otrok ne bo izključen iz športa zaradi denarja.

Športna društva pogosto opozarjajo na stroške uporabe objektov, pomanjkanje terminov in potrebo po vlaganju v opremo. Kako bi uredili sistem občinskega sofinanciranja športa? Bi več podpore namenili tudi manjšim društvom in rekreativnim dejavnostim?

Štrancar: Kar deluje dobro, bomo ohranili. Z društvi pa bomo za isto mizo dogovorili jasna in pravična merila – tudi za manjša društva in rekreacijo.

Kultura in društveno življenje

Kulturna društva so pomemben del življenja lokalnih skupnosti in ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Ali menite, da imajo v občini dovolj podpore?

Štrancar: Ne. Kultura je najbolj podhranjeno področje v občini, kar se kaže tudi v slabi vključenosti mladih. Izboljšave bomo pripravili skupaj z društvi.

Bi si prizadevali za več skupnih kulturnih in družabnih dogodkov, ki bi povezovali Hoče, Slivnico, Pohorje in druge dele občine?

Štrancar: Vsekakor. Društva kljub skromni podpori pripravljajo odlične dogodke. Pomagali jim bomo povezati vse dele občine in pritegniti mlade.

Kolesarske povezave in prometna varnost

So kolesarske steze in varne kolesarske povezave v občini po vašem mnenju zadostne?

Štrancar: Ne. Kolesarska infrastruktura je ob vse večjem prometu zelo slaba, čeprav so bila v preteklem kohezijskem obdobju na voljo obsežna sredstva. Pridobili jih bomo in se vključili v regionalne kolesarske povezave.

Prometna varnost otrok je ena najpomembnejših nalog lokalne skupnosti. Ali so prehodi za pešce v bližini šol in vrtcev dovolj varni, ustrezno osvetljeni in pregledni?

Štrancar: Ne. Prehodov je premalo, otroci pa ne bodo iskali prehoda, ki ga ni na njihovi poti. Starši so nove prehode že predlagali, a občina ni prisluhnila. Varnost otrok mora biti prioriteta.

Katere dodatne ukrepe bi uvedli za večjo varnost pešcev in kolesarjev? Bi razmislili o območjih umirjenega prometa, dvignjenih prehodih, dodatni razsvetljavi in varnih šolskih poteh?

Štrancar: Da, o vseh. Kje in katere ukrepe uvesti, bomo določili s starši, otroki, policijo in strokovnjaki – najprej tam, kjer je nevarnost največja.

Industrijska cona in gospodarski razvoj

Industrijska cona je pomembna za razvoj gospodarstva, nova delovna mesta in prihodke občine. Kakšno prihodnost ji namenjate? Bi spodbujali prihod novih podjetij?

Štrancar: Da. Imam veliko izkušenj s privabljanjem investitorjev, tudi za Mestno občino Maribor. Zaradi odlične logistične lege lahko investitorje izbiramo. Osredotočil bi se na visokotehnološka podjetja z dobro plačanimi delovnimi mesti in povezavo z Univerzo v Mariboru.

Kako bi zagotovili, da bi od gospodarskega razvoja imeli koristi tudi občani – z novimi delovnimi mesti, ustrezno infrastrukturo in dodatnimi prihodki za občinske projekte?

Štrancar: S pravimi investitorji in podporo obstoječim podjetjem pri razvoju in povezovanju z univerzo. Kot nekdanji direktor pisarne za prenos tehnologij Univerze v Mariboru vem, da kakovostni investitorji prinesejo dobra delovna mesta in prihodke. Dejavnosti z nizko dodano vrednostjo pa obremenijo prostor brez koristi za skupnost.

Ali bi občina morala aktivneje sodelovati s podjetniki, obrtniki in potencialnimi investitorji?

Štrancar: Vsekakor. Podjetniki nimajo časa za to, zato mora pobudo prevzeti občina. Župan mora razumeti potrebe podjetij v občini.

Tovornjakarsko parkirišče in prometne obremenitve

Kako nameravate urediti vprašanje tovornjakarskega parkirišča, ki je najbolj pereča tema občine?

Štrancar: Mogoče regija takšno parkirišče, kljub temu da je v sosednji občini ob avtocesti že rpeko 100 parkirnih mest za tovornjake, potrebuje, a ne ob stanovanjskem naselju. Kot župan bom pregledal vse pogodbe in soglasja ter se z investitorjem dogovarjal o nadomestni lokaciji, odmaknjeni od naselij.

Kako bi preprečili, da bi tovornjaki zaradi pomanjkanja parkirnih mest parkirali ob cestah, v stanovanjskih območjih ali na drugih neprimernih površinah?

Štrancar: Parkirišče bo imelo 236 mest. Ko bodo ob praznikih zapolnjena, bodo tovornjaki zasedli okoliške ceste. Zato ga je treba umakniti od naselij, do takrat pa parkiranje v naseljih preprečevati s signalizacijo in nadzorom.

Letališče Maribor

Letališče Edvarda Rusjana Maribor je pomembno regionalno prometno in gospodarsko vprašanje. Kakšno vlogo bi moralo po vašem mnenju imeti za prihodnji razvoj občine Hoče – Slivnica?

Štrancar: Letališče je velik potencial za privabljanje tehnoloških podjetij. Podpiram zmeren razvoj skupaj z državo, a z vključevanjem in pravočasnim obveščanjem občanov.

Kako bi kot župan sodelovali z državo, upravljavcem letališča in gospodarstvom pri iskanju dolgoročne razvojne usmeritve letališča?

Štrancar: Aktivno. Razvoj letališča se ne sme zgoditi mimo nas, temveč z nami in v interesu občanov, ki tu živijo. Razvoj in rast nista isto.

Predsedniki strank, ki podpirajo kandidata Simona Štrancarja: Nova Slovenija, stranka Vesna, SDS, Demokrati, SLS

Kanalizacija in komunalna infrastruktura

Kanalizacija je ena temeljnih infrastrukturnih nalog občine. Katera območja po vaši oceni še potrebujejo izboljšave oziroma dodatne priključitve na javno kanalizacijsko omrežje?

Štrancar: Omrežje moramo širiti predvsem na gosto poseljenih območjih. Na vrsti je ločen sistem odvajanja v Zgornjih Hočah in na Polani, ki ga bom nadaljeval. Poskrbel bom, da bo gradnja omogočila priključitev vseh hiš ob trasi – občani me opozarjajo, da kanalizacija teče mimo njih brez priključkov.

Kako bi poskrbeli, da bi se razvoj stanovanjskih in gospodarskih območij izvajal usklajeno z zmogljivostmi vodovoda, kanalizacije, cest in druge javne infrastrukture?

Štrancar: Najprej infrastruktura za obstoječe občane. Rast mora slediti zmogljivostim vodovoda, kanalizacije, cest, vrtcev in šol – ne obratno.

Stanovanjska gradnja in širitev naselij

Kako bi preprečili, da bi stanovanjska gradnja prehitevala razvoj javne infrastrukture? Bi pri načrtovanju novih sosesk več pozornosti namenili zelenim površinam, otroškim igriščem, parkiranju in povezavam za pešce ter kolesarje?

Štrancar: Stanovanja se gradijo hitreje kot vrtci, šole in zdravstvo. Vrtec in šolo smo dogradili, pa sta že premajhna. V občini je več kot 700 praznih stanovanj, kar pomeni okoli 1.000 dodatnih otrok v že polnih vrtcih in šolah, ki bodo potrebovali tudi več učiteljev in podporo pri učenju slovenščine za učence ki ne znajo slovenskega jezika. Rast moramo načrtovati celovito, nove soseske pa morajo imeti zelenice, igrišča, parkirišča ter varne poti za pešce in kolesarje.

Bi podprli razvoj stanovanj za mlade družine, dostopnejša najemna stanovanja in možnosti za starejše, ki želijo ostati v domačem okolju?

Štrancar: Vsekakor. Mladim družinam bomo omogočili dostopna najemna stanovanja, starejšim pa bivanje doma z dostopnimi storitvami in prevozi.

Zaključek

Bi se zavezali, da bi občanom redno predstavljali napredek pri ključnih projektih, predvidene stroške, roke izvedbe in morebitne zamude?

Štrancar: Da. Obvestilo na spletni strani ni dovolj. Redno bomo poročali v glasilu, na spletu, prek aplikacije in osebno na srečanjih z občani.

Zakaj naj občani na prihajajočih lokalnih volitvah zaupajo prav vam?

Štrancar: Ponujam drugačen pristop: kakovost namesto količine, razvoj namesto rasti. Nočemo »več« občine, hočemo »boljšo« občino. Občani lahko izberejo nadaljevanje sedanjega vodenja ali župana, ki je med ljudmi in najprej gradi za tiste, ki tu že živijo. Pomembno je le, da se volitev udeleži čim več občanov.

Kakšno občino želite zapustiti prihodnjim generacijam?

Štrancar: Zeleno in bivalno občino, v kateri bodo mladi želeli ostati in si ustvariti dom.

Govor neodvisnega kandidata za župana občine Hoče-Slivnica Simona Štrancarja. https://t.co/crKzCQSFrE

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) September 30, 2026

The post Mag. Simon Štrancar: “Nočemo več občine, hočemo boljšo občino Hoče Slivnica” appeared first on e-Maribor.

Občina Makole leži v Dravinjski dolini, na zahodnem robu Haloz. Ustanovljena je bila marca 2006, ko se je izločila iz občine Slovenska Bistrica. Obsega približno 37 kvadratnih kilometrov in vključuje 13 naselij. Po podatkih Statističnega urada RS je sredi leta 2024 v občini živelo približno 2.045 prebivalcev. Tokrat smo v naše goste povabili Zlatko Dvoršak, kandidatko SDS, za županjo občine Makole.

Z Zlatko Dvoršak se je pogovarjal M.G.

Kdo je Zlatka Dvoršak? Kako bi se predstavili občankam in občanom, ki vas morda še ne poznajo? Kakšni ste zasebno, ko niste vpeti v občinsko politiko?

Zlatka Dvoršak: Sem najprej mama dvema sinovoma, partnerka, hči in prijateljica. Sem ženska, ki zna poslušati, povedati svoje mnenje, si zastaviti cilj in vztrajati, dokler ga ne doseže. Morda sem včasih tudi malo trmasta, vendar verjamem, da je vztrajnost pomembna, kadar si prepričan, da delaš nekaj dobrega.

Sem zaposlena in živim v vasi Strug, kjer imam svoj dom in družino. Tudi moji starši in tašča živijo v bližini, zato jih lahko pogosto obiščem. Rada imam življenje na vasi, stik z naravo in preproste stvari, ki človeka umirijo. Za sprostitev najraje urejam svoj vrt in skrbim za rože, včasih pa si z veseljem ogledam tudi kakšen dober film, predvsem dramo.

Svojih osebnih lastnosti pravzaprav ne bi posebej ločevala na tiste, ki me spremljajo v zasebnem življenju in tiste, ki jih prinašam v politiko. Takšna, kot sem doma, med prijatelji in v vsakdanjem življenju, sem tudi pri svojem političnem delu. Največ mi pomenijo iskreni odnosi, občutek, da se ljudje lahko zanesejo drug na drugega in prepričanje, da je treba za stvari, ki so nam pomembne, prevzeti odgovornost in jih podpreti z dejanji.

Kaj vam pomenijo Makole in kaj vas na domačem kraju najbolj navdušuje? Na kaj ste kot občanka najbolj ponosni?

Zlatka Dvoršak: Makole mi pomenijo veliko, saj sem se prav tukaj izoblikovala v osebo, kakršna sem danes. Tukaj sem obiskovala vrtec in osnovno šolo, si ustvarila družino in svoj dom.

Naš kraj me navdušuje predvsem s svojo naravo in ljudmi. Posebej cenim ljudi, ki vztrajajo na svojih domovih, skrbijo za svoje domačije in ohranjajo življenje na naših vaseh, čeprav bi jim bilo morda kje drugje lažje. Prav v tem vidim veliko vrednost naših krajev in razlog za ponos.

Zakaj ste se odločili kandidirati za županjo Občine Makole na lokalnih volitvah 15. novembra 2026? Kaj je bil glavni razlog za vašo odločitev?

Zlatka Dvoršak: Za kandidaturo sem se odločila predvsem zato, ker mi je mar za prihodnost naše občine. Želim si, da bi se Makole razvijale hitreje in da bi imelo vsako naselje enake možnosti za razvoj. Verjamem, da lahko s svojo voljo do dela, vztrajnostjo in pripravljenostjo na sodelovanje prispevam k temu, da se stvari premaknejo naprej.

Eden od glavnih razlogov za mojo odločitev je tudi pomanjkanje razvojnih projektov, ki bi mladim omogočili boljše možnosti za življenje v domačem okolju. Želim si, da bi mladi v Makolah videli svojo prihodnost, si tukaj ustvarili dom in jim zaradi pomanjkanja priložnosti ne bi bilo treba iskati boljše prihodnosti drugje.

Poslanka SDS Karmen Furman, kandidatka za županjo občine Makole in predsednica SDS Makole Zlatka Dvoršak ter Luka Kitak, predsednik SDM Makole

Katere življenjske izkušnje in vrednote so najbolj vplivale na vas? Kaj vas pri delu z ljudmi najbolj motivira?

Zlatka Dvoršak: Najbolj sta me skozi življenje izoblikovala delo na kmetiji in skrb za sočloveka. Delo na kmetiji me je naučilo odgovornosti, vztrajnosti in zavedanja, da je treba v vsako delo za  rezultat vložiti veliko truda.

Skrb za sočloveka pa me spremlja že od otroštva in me je močno zaznamovala. Naučila sem se, kako pomembni so razumevanje, potrpežljivost in pripravljenost pomagati drugemu. Največjo motivacijo mi dajejo ljudje s svojo hvaležnostjo, lepimi besedami in pripravljenostjo, da se tudi po prejeti pomoči še ustavijo in se z menoj pogovorijo.

Kandidirate kot kandidatka Slovenske demokratske stranke (SDS). Katere vrednote SDS so vam najbližje in kako jih želite prenesti v vodenje občine?

Zlatka Dvoršak: Vrednote, ki jih ves čas zagovarjam, so delo, družina in povezovanje. Menim, da so to temelji, na katerih lahko gradimo uspešno skupnost. Pri vodenju Občine Makole želim dati večji poudarek sodelovanju, saj verjamem, da lahko le s skupnimi močmi dosežemo več. Trenutno na tem področju vidim še precej prostora za izboljšave.

Kako bi ocenili trenutno stanje v Občini Makole? Kaj je dobro urejeno in na katerih področjih občina najbolj zaostaja?

Zlatka Dvoršak: Občina po mojem mnenju posluje iz leta v leto, brez večjih razvojnih projektov, zato je nujno čim prej sprejeti dolgoročno strategijo razvoja Občine Makole.

Dobro je, da imamo zagotovljene osnovne institucije, kot so vrtec, šola, zdravnik, pošta in trgovina, vendar menim, da je to premalo. Občina zaostaja pri izvedbi pomembnih projektov, kot je nadgradnja šolskega igrišča, ki bi osnovni šoli omogočala izvedbo športnega dne v celoti, starejšim pa ponudila prostor za medgeneracijsko druženje in izvajanje različnih aktivnosti. Prav tako bi bilo treba zagotoviti zemljišča, na katerih bi si mladi lahko ustvarili dom.

Če bi morali izpostaviti tri največje težave občine, katere bi bile in kako bi jih rešili?

Zlatka Dvoršak: Prva težava je vzdrževanje cestne infrastrukture in pomanjkanje večjih vlaganj vanjo. To bi reševala z večletnim načrtom vzdrževanja in investicij, ki bi določal prednostne odseke cest ter omogočal postopno in načrtno obnovo infrastrukture skozi celoten mandat ter obvezno prijavo na razpise. To se je zdaj pokazalo pri obnovi ceste Mostečno – Savinsko.

Kot drugo težavo vidim pomanjkanje pripravljene projektne dokumentacije za večje razvojne projekte. Ker občina takšnih projektov ne more financirati zgolj z lastnimi sredstvi, je nujno najprej pripraviti dolgoročno razvojno strategijo, na njeni podlagi pravočasno izdelati potrebno projektno dokumentacijo in se nato prijavljati na ustrezne državne in evropske razpise za pridobitev dodatnih finančnih sredstev.

Tretja težava je pomanjkanje ustreznih zemljišč, na katerih bi si mladi lahko ustvarili prvi dom. Zato bi si prizadevala poiskati možnosti za zagotovitev primernih zemljišč za stanovanjsko gradnjo in s tem mladim olajšati odločitev, da ostanejo in si prihodnost ustvarijo v Občini Makole.

Kako bi zagotovili enakomeren razvoj vseh 13 naselij v občini, da ne bi bili prebivalci posameznih krajev zapostavljeni?

Zlatka Dvoršak: Enakomeren razvoj vseh 13 naselij bi zagotavljala z rednimi srečanji z vaškimi odbori in obiski po vaseh, saj želim, da so potrebe in predlogi prebivalcev vseh naselij slišani in upoštevani pri določanju prednostnih projektov. V svojem programu sem predlagala tudi, da bi del občinskega proračuna namenili participativnemu proračunu. Tako bi občanke in občani lahko sami predlagali projekte, ki jih v svojem kraju najbolj potrebujejo, in neposredno sodelovali pri odločanju o porabi dela občinskih sredstev.

Zlatka Dvoršak, slika ustvarjena s pomočjo AI

Občani si verjetno želijo boljših cest, varnejšega prometa in urejene infrastrukture. Katere prometne ureditve bi bile po vašem mnenju najbolj nujne?

Zlatka Dvoršak: Cestno infrastrukturo je treba načrtovati dolgoročno in sistematično. Manjše investicije bi načrtovali in izvajali vsako leto, večje projekte pa bi opredelili v okviru celotnega mandata. To vključuje sanacijo in obnovo cest, izgradnjo krožišč tam, kjer so ta smiselna in izvedljiva, ter ureditev pločnikov in kolesarskih poti. Pomembno je, da imamo jasen načrt, ki bo omogočal postopno izboljševanje prometne varnosti in infrastrukture v vseh 13 naseljih občine.

V tem trenutku ne bi želela izpostavljati posameznega projekta, saj bi se najprej želela seznaniti s strokovno oceno stanja cestne infrastrukture in prometne varnosti v občini. Na podlagi ugotovitev pristojnih strokovnih služb, pogovorov z občani in sodelovanja z občinskim svetom bi določili prednostne naloge ter pripravili načrt njihovega postopnega uresničevanja. Pri tem bi bila na prvem mestu varnost občank in občanov.

Kako bi občino naredili privlačnejšo za mlade družine? Kaj bi lahko storili, da bi mladi v Makolah ostali, si ustvarili dom in tukaj vzgajali otroke?

Zlatka Dvoršak: V Občinskem prostorskem načrtu (OPN) je nujno zagotoviti zemljišča, na katerih si bodo mladi in družine lahko čim prej pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo svojih domov. Nič nam ne bodo pomagali vrtec in šola, če v občini ne bo mladih družin.

Občinskemu svetu bi kot županja predlagala uvedbo denarne pomoči ob vstopu otroka v prvi razred, in sicer tako, da bi iz občinskega proračuna pokrili stroške nakupa obveznih šolskih potrebščin.

Tudi z zagotavljanjem športne infrastrukture bi omogočili skupno preživljanje družinskih popoldevov, hkrati pa poskrbeli, da bi se popoldanske aktivnosti začele izvajati v Makolah, namesto da morajo starši otroke voziti v oddaljene kraje.

V času županovanja si želim, da bi se čim več mladih vključilo v življenje naše občine. Želim si, da bi s svojimi idejami sodelovali pri oblikovanju novih projektov. Tako bi ustvarjali pogoje, da mladi ostanejo v Makolah, si ustvarijo dom in prihodnost. Zavedati se moramo, da se način življenja z vsako generacijo spreminja. Tem spremembam se moramo prilagajati in prisluhniti potrebam mladih.

Za dolgoročni razvoj za mlade imam še več idej, saj vem, da je tudi v manjših občinah mogoče uresničiti takšne projekte, kot je na primer podjetniški inkubator. Seveda pa vsega tega ni mogoče uresničiti v enem samem mandatu, zato je pomembno, da imamo jasno zastavljen dolgoročni načrt razvoja občine.

Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših občanov, zlasti tistih, ki živijo sami ali potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih?

Zlatka Dvoršak: Prva večja investicija, za katero se bom zavzemala in vztrajala pri njeni uresničitvi, je pridobitev potrebne dokumentacije in izgradnja medgeneracijskega centra na Remontu. Ta bi starejšim omogočal več druženja, medgeneracijskega povezovanja in kakovostnega preživljanja prostega časa v prostoru, prilagojenem njihovim potrebam.

Če bi velikost zemljišča na Remontu to omogočala, bi preučila tudi možnost izgradnje varovanih stanovanj.

Poleg tega bi si prizadevala za nadgradnjo projekta Prostofer z nakupom vozila, prilagojenega za prevoz invalidov.

Posebno pozornost bi namenila starejšim občankam in občanom, ki živijo sami. Želim si spodbuditi medsebojno povezovanje in pomoč pri vsakodnevnih opravilih med tistimi, ki so v podobnem položaju. Verjamem, da si lahko s povezovanjem, druženjem in medsebojno pomočjo polepšajo vsakdan ter poskrbijo, da se nihče ne bi počutil osamljenega.

Makole imajo potencial na področju turizma, naravne in kulturne dediščine ter lokalne ponudbe. Kako bi te možnosti bolje izkoristili in ustvarili nove priložnosti za domačine?

Zlatka Dvoršak: Makole so res občina priložnosti, ki pa jih na žalost ne izkoristimo dovolj. Nujno potrebujemo osebo, ki bi povezovala turistične ponudnike, društva, kmetije in gostince ter aktivno iskala nove priložnosti za razvoj turizma. Trenutno nam namreč manjka bolj organizirana in povezana turistična ponudba.

Občinskemu svetu bi predlagala oblikovanje blagovne znamke »Makole – doživi podeželje«, pod katero bi povezali turistične, kulturne in kulinarične vsebine. Bolje bi morali izkoristiti potencial, ki ga že imamo, od dvorca Štatenberg in Forme vive Makole do pohodniških in kolesarskih poti ter domače kulinarike. S skupno promocijo in celovito ponudbo bi obiskovalce spodbudili, da bi v Makolah ostali dlje časa.

Verjamem, da bi se tudi marsikdo od domačinov odločil za nove podjetniške priložnosti, če bi občina znala prisluhniti njihovim idejam in jih podpreti. Turizem lahko prinese dodaten zaslužek domačinom in večjo prepoznavnost naše občine.

Kot občinska svetnica in predsednica odbora za finance poznate tudi finančno plat delovanja občine. Kje vidite največ možnosti za učinkovitejšo porabo občinskega denarja?

Zlatka Dvoršak: Učinkovitejša poraba občinskega denarja je mogoča z natančnim načrtovanjem projektov in vzdrževalnih del ter določanjem jasnih prioritet. Menim, da bi morali dela načrtovati tako, da se ob posameznih posegih izvede vse potrebno hkrati, saj se tako izognemo ponovnim stroškom. Pomembno je tudi primerjati ponudbe izvajalcev, spremljati stroške investicij in preverjati, ali so bila sredstva porabljena gospodarno.

Večjo učinkovitost vidim tudi v pravočasni pripravi projektne dokumentacije, s katero bi lahko uspešneje pridobivali državna in evropska nepovratna sredstva. Tako bi lahko z razpoložljivim občinskim denarjem izvedli več projektov.

Kako bi zagotovili večjo preglednost občinskega poslovanja? Bi podprli javno dostopnejši pregled porabe sredstev in napredka posameznih projektov?

Zlatka Dvoršak: Preglednost občinskega poslovanja je pomembno področje mojega programa, ki sem ga v 9. točki poimenovala Odprta in pregledna občina. Zavzemam se za to, da imajo občani jasen in razumljiv vpogled v porabo občinskega denarja ter napredek posameznih projektov. Podpiram javno dostopne informacije o investicijah, porabi sredstev in izvajanju projektov, saj imajo občani pravico vedeti, kako se porablja njihov denar.

Zavzemam se tudi za snemanje sej občinskega sveta, saj želim občanom omogočiti boljši vpogled v razprave, sprejemanje odločitev in delo njihovih izvoljenih predstavnikov. Menim, da morata biti delovanje občine in poraba javnih sredstev pregledna, informacije pa dostopne vsem občankam in občanom.

Kakšno je vaše stališče do morebitne postavitve vetrnih elektrarn na območju Makol? Kako bi zagotovili, da bi se pri takšnih odločitvah upoštevali vplivi na okolje in mnenje lokalnih prebivalcev?

Zlatka Dvoršak: Moje stališče je jasno: vetrnih elektrarn v Občini Makole ne potrebujemo in temu stališču bom odločno sledila. Pri tako pomembnih odločitvah morajo biti slišani tudi občanke in občani, zato se bom z njimi povezovala, prisluhnila njihovim pomislekom in si prizadevala, da bomo svoja stališča usklajeno predstavljali pristojnim institucijam.

Za zaščito interesov naše občine bi poiskala tudi podporo na državni ravni ter se povezala s poslanci, ki poznajo to področje. Menim, da je treba pri odločanju o takšnih posegih temeljito preučiti vplive na naravo, krajino, ljudi in kakovost bivanja. Pomembno je, da so postopki pregledni, strokovne podlage javno dostopne in da se mnenje lokalnega prebivalstva resno obravnava. O prihodnosti Makol ne smemo odločati brez Makolčanov.

Kako bi spodbudili razvoj kmetijstva, obrti in podjetništva? Kaj lahko občina naredi, da bi domačim podjetnikom olajšala poslovanje in ustvarjanje delovnih mest?

Zlatka Dvoršak: Tudi temu področju sem namenila posebno mesto v svojem programu, in sicer pod 5. točko Podpora lokalnemu gospodarstvu. Zavzemam se za to, da občina postane partner domačim podjetnikom, obrtnikom in kmetom. Z rednimi srečanji bi prisluhnila njihovim potrebam in predlogom ter jih povezovala z občinskimi projekti. Pomembno je tudi, da bi jih pravočasno obveščali o državnih in evropskih razpisih ter možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev. Več pozornosti bi namenili promociji lokalnih izdelkov in storitev ter boljšemu povezovanju domačih ponudnikov. Verjamem, da lahko s takšnim sodelovanjem ustvarimo boljše pogoje za razvoj dejavnosti, nova delovna mesta in več priložnosti za ljudi, ki želijo delati in ustvarjati v Makolah.

Kako pomembno se vam zdi sodelovanje z občani pri sprejemanju odločitev? Bi uvedli dodatne oblike posvetovanja, da bi imeli krajani več besede pri določanju razvojnih prioritet?

Zlatka Dvoršak: Seveda je zelo pomembno, da občina prisluhne ljudem, ki v njej živijo. Le tako lahko pridobimo informacije o dejanskih težavah, potrebah in razmerah v občini. Zato sem v svojem programu temu namenila 10. točko z naslovom Občina, ki posluša.

Menim, da se mora župan zavzemati za enakomeren razvoj vseh naselij. Zato bom kot županja najmanj enkrat letno sklicala sestanek z vsemi štirinajstimi predsedniki vaških odborov. Poleg tega bom organizirala tudi letno srečanje s podjetniki, društvi, šolo in vrtcem, da bomo skupaj prisluhnili njihovim predlogom ter iskali rešitve za razvoj naše občine.

Kako si predstavljate sodelovanje z občinskim svetom, če v njem ne bi imeli večinske podpore? Ste pripravljeni sodelovati tudi s svetniki drugih političnih strank?

Zlatka Dvoršak: S sodelovanjem z občinskim svetom ne bi imela nobenih težav, tudi če ne bi imela večinske podpore. Izvoljeni svetniki so prejeli zaupanje občank in občanov, zato nimam pravice kogarkoli izločati zaradi politične pripadnosti. Na naši listi SDS imamo ekipo mladih kandidatov, ki se s to funkcijo srečujejo prvič, pa tudi kandidate, ki že imajo izkušnje z občinskim svetom in delovanjem občine. Verjamem, da lahko s povezovanjem mladih idej in izkušenj veliko prispevamo k razvoju Makol. Pripravljena sem sodelovati z vsemi svetniki, ki želijo s svojimi predlogi in konkretnimi projekti prispevati k uresničevanju skupnih ciljev. Najpomembnejše mi je, da delujemo v dobro občine in vseh njenih občanov.

Kandidati SDS za svetnike v občini Makole

Kaj bi storili, če bi morali izbirati med priljubljenim projektom in finančno odgovorno odločitvijo, ki bi bila za del občanov manj všečna?

Zlatka Dvoršak: Vsak projekt oziroma investicijo bi najprej temeljito proučila, saj se zavedam, da ne odločam o lastnih finančnih sredstvih, temveč o denarju vseh občank in občanov. Kot županja ne bom sprejemala odločitev zgolj zato, da bi ugajala ljudem, ampak zato, ker bodo dolgoročno dobre za občino. Če bi morala izbirati med priljubljenim projektom in finančno odgovorno odločitvijo, bi izbrala odgovorno odločitev, tudi če ta ne bi bila vsem všeč. Pri tem bi znala jasno pojasniti svoje razloge in prevzeti odgovornost za svojo odločitev. Verjamem, da mora županja znati prisluhniti ljudem, hkrati pa imeti dovolj odločnosti, da vztraja pri odločitvah, ki so v dolgoročno korist občine in njenih prebivalcev.

Kaj bi bila vaša prva konkretna odločitev, če bi 15. novembra 2026 dobili zaupanje volivcev? Kaj bi želeli doseči v prvih 100 dneh mandata?

Zlatka Dvoršak: trdim delom bi začela takoj. V prvih 100 dneh bi se podrobno seznanila z dejanskim finančnim stanjem občine, obstoječo projektno dokumentacijo in že sprejetimi obveznostmi. Na podlagi teh ugotovitev bi skupaj z občinskim svetom določila prednostne naloge in sprejela odločitve, ki bi nas usmerile k zastavljenim ciljem.

Posebno pozornost bi namenila pripravi dolgoročnega načrta razvoja občine, saj menim, da moramo poleg sprotnega reševanja težav vedeti tudi, kam želimo priti v prihodnjih letih. Konkretnih projektov, ki bi jih najprej izvedli, ne bi želela določati vnaprej, ne da bi poznala vse okoliščine. Želim sprejemati premišljene in odgovorne odločitve, za katerimi bom lahko stala in prevzela odgovornost za njihovo uresničitev.

Kaj bi o vas povedali vaši najbližji? Katera je vaša največja prednost in katera osebnostna lastnost, ki bi jo želeli izboljšati?

Zlatka Dvoršak: Verjamem, da bi moji najbližji povedali, da sem delavna, pozitivna in vedno pripravljena pomagati, včasih pa tudi trmasta. Svojo največjo prednost vidim v vztrajnosti pri doseganju zastavljenih ciljev, kar sem v življenju že večkrat dokazala. Ko se za nekaj odločim, sem pripravljena vložiti veliko truda, da to tudi dosežem.

Lastnost, ki bi jo želela izboljšati, je moja prevelika samokritičnost. Do sebe sem zahtevna in pogosto razmišljam, kaj bi lahko še naredila bolje. Po eni strani me to spodbuja k napredku, po drugi pa se učim sprejeti, da ni vedno mogoče vsega narediti popolno.

Zakaj menite, da ste prav vi prava izbira za županjo Makol? Kaj lahko občanom ponudite, česar po vašem mnenju drugi kandidati ne morejo?

Zlatka Dvoršak: Verjamem, da je moja prednost to, da sem ženska, ki zna prisluhniti, povezovati ljudi in biti odločna, ko je to potrebno. Menim, da naša občina danes potrebuje več povezovanja, saj smo preveč razdeljeni. Pogrešam več skupnih projektov in sodelovanja med društvi, ki bi ljudi povezovali ter krepili občutek pripadnosti naši občini.

Kot županja želim povezati ljudi različnih generacij, mnenj in političnih prepričanj. Ne želim biti županja ene skupine ljudi, ampak vseh občank in občanov Makol. Ponuditi vam želim drugačen način vodenja, ki temelji na sodelovanju, odločnosti in konkretnih rezultatih. To Makole nujno potrebujejo. Verjamem, da lahko skupaj naredimo več, kot lahko vsak zase.

Kakšne Makole si želite recimo čez štiri leta? Kaj bi želeli, da bi občani ob koncu vašega morebitnega mandata povedali o vašem delu?

Zlatka Dvoršak: Čez štiri leta si želim Makole, v katerih bodo zastavljeni cilji uresničeni, razvoj pa bo viden v vseh 13 naseljih. Svoj program sem pripravila premišljeno, z realnimi cilji, za katere verjamem, da jih lahko uresničimo.

Želim si tudi spremeniti miselnost tistih, ki menijo, da občine ne potrebujemo. Dokazati želim, da lahko z dobrim vodenjem, povezovanjem in odgovornim delom naredimo veliko za naše ljudi. Ob koncu mandata si želim, da bi občani lahko rekli, da sem izpolnila svoje obljube, da sem delala za vse in da sem znala povezovati tudi tiste, ki so danes različnih mnenj. Predvsem pa si želim, da bi tudi tisti, ki danes dvomijo vame, ob koncu mandata priznali, da sem upravičila zaupanje, ki so mi ga namenili podporniki.

Kakšno sporočilo imate za vse volivke in volivce?

Zlatka Dvoršak: Ob tej priložnosti bi želela vse volivke in volivce prositi, da se pri svoji odločitvi ne ozirajo zgolj na spol ali politično pripadnost kandidata. Tokrat ne odločamo o politiki, ampak o prihodnosti naših Makol, naših vasi in ljudi, s katerimi vsak dan živimo. Odločitev naj temelji na dosedanjem delu, osebnih lastnostih, sposobnosti povezovanja in pripravljenosti prevzeti odgovornost.

Makole so naš dom. Tukaj živimo, ustvarjamo, vzgajamo otroke in si želimo boljše prihodnosti za naslednje generacije. Zato vas prosim, da izberete človeka, za katerega verjamete, da bo delal za vse občanke in občane, znal prisluhniti ljudem in imel pogum sprejemati odločitve. Sama vam obljubljam trdo delo, vztrajnost in iskreno željo, da Makole povežemo ter jih skupaj peljemo naprej.

Pravite, da gre za prihodnost Makol?

Zlatka Dvoršak: Res je. Ne gre zame ali za politično stranko. Gre za nas, za naš dom in za prihodnost Makol. Povezani. Za Makole naprej.

Hvala za intervju in vse dobro na volitvah!

Zlatka Dvoršak: Hvala!

slike: Osebni arhiv Zlatke Dvoršak

The post Intervju, Zlatka Dvoršak: “Želim si, da bi se Makole razvijale hitreje!” appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili zanimivega človeka. Prihaja iz malega kraja Kozje v središču Kozjanskega. Je gradbeni tehnik z več kot desetletjem praktičnih izkušenj na področju gradbeništva in projektiranja.  Izkušnje je pridobival v Sloveniji in Nemčiji. Deloval je tudi v Slovenski vojski. Kljub mladim letom, šteje jih komaj 33, se je odločil da bo vložil kandidaturo za župana občine Kozje. V našo družbo smo povabili Denisa Žučka.

1. Gospod Žučko, kljub mladosti ste se odločili za kandidaturo za župana občine Kozje. Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi in zakaj menite, da občina potrebuje spremembe?

Odločitev je padla predvsem na podlagi pogovorov znotraj trenutne svetniške skupine SDS Kozje. Po teh pogovorih, smo nekako bili mnenja, da občina Kozje potrebuje nekako nov zagon, nov veter. Pripravili smo program, ki zajema ključne točke, kjer je občina nekako zaspala. Govorim predvsem o gospodarstvu, infrastrukturi na obrobnih predelih občine, zdravstva, varnosti in kulturni dediščini po vseh krajih občine.

2. Kandidirate kot strankarski kandidat SDS, vas podpira še katera politična stranka?

Kandidiram kot kandidat stranke SDS. Z ostalimi strankami se glede kandidature še nismo pogovarjali. Bistvo kandidature je sicer tudi to, da mora biti občina tukaj za vse občane iz vseh predelov občine, ne glede na politične pripadnosti.

Denis Žučko s predsednikom SDS, Janezom Janšo

3. Kako nameravate spodbuditi razvoj gospodarstva v občini Kozje? Ali vidite priložnosti predvsem v obrti, malem podjetništvu ali tudi v prihodu novih investitorjev?

Kar se tiče podjetništva, moram najprej povedati, da imamo v občini Kozje ogromno zelo uspešnih obrtnikov, podjetnikov in podjetij, ki izdelujejo vrhunske izdelke. Zelo pomembno je, da se občina z njimi pogovarja in sodeluje ter jim omogoči razvoj podjetij. Zato je tukaj ključna obrtno-poslovna cona, ki že predolgo let stagnira prazna.
Glavna prioriteta torej je, da se obrtno-poslovna cona zažene in se najprej ponudi zemljišča domačim podjetjem iz občine Kozje in nato seveda tudi ostalim.

4. Kakšne načrte imate za razvoj obrtno-poslovne cone? Kako bi zagotovili, da bi ta postala prostor novih podjetij in delovnih mest?

V obrtno-poslovni coni je potrebno najprej rešiti lastništvo zemljišč. Zato se bo potrebno že prvi dan nastopa mandata začeti pogajati z lastniki le-teh. Potem pa je seveda potrebno ta zemljišča z dobrimi pogoji tudi ponuditi podjetjem, ter jim pri tem nuditi podporo. Zanimanja s strani podjetij je bilo že ogromno, tako da menim, da bi jo lahko relativno hitro zapolnili, kar seveda pomeni, da bodo na voljo nova delovna mesta, ki so v taki občini kot je Kozje zelo pomembna.

5. Kozjansko ima številne turistične potenciale. Kako bi povezali turistične ponudnike, lokalne kmetije, gostince in kulturne znamenitosti, da bi obiskovalci v občini ostali dlje časa?

V občini Kozje se je zelo dobro razvil športni turizem, ki so ga zagnali predvsem lastniki Kozjanskega dvora. To privablja na naše športne objekte raznovrstne reprezentance, ekipe in športnike. Zato jim je potrebno tudi zagotoviti s strani občine ugodne razmere, kot je npr. igrišče z umetno travo. Kar se tiče povezovanja ponudnikov turističnih storitev, moram povedati, da med sabo že dobro sodelujejo, občina pa jim mora seveda zagotoviti ugodno okolje za delovanje. Prvi korak v pravo smer je že bil storjen z ustanovitvijo Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Kozje. Vzpostaviti bi bilo potrebno skupno turistično mrežo v kateri bi obiskovalec dobil celoto. Torej v kompletu nastanitev, izlete, potem razne degustacije, ogled kmetij, obiski kulturnih znamenitosti itd.

6. Kmetijstvo je za številne družine na Kozjanskem še vedno pomembna gospodarska dejavnost. Kako bi občina lahko učinkoviteje pomagala družinskim kmetijam in mladim, ki želijo prevzeti kmetije?

V prvi vrsti je potrebno zmanjšati administrativna bremena, torej zagotoviti manj birokracije. Potrebno je tudi poenostaviti trženje in poslovanje kmetov in olajšati prodajo kmetijskih izdelkov. Absolutno je potrebno zagotoviti tudi lokalno samooskrbo. Občina mora spodbujati povezovanje lokalnih pridelovalcev in potrošnikov, ter prisluhniti težavam obojih.

7. Bi podprli konkretne ukrepe za večjo lokalno samooskrbo, denimo vključevanje lokalnih pridelovalcev v oskrbo šol, vrtcev in drugih javnih ustanov?

Absolutno. To je nujno potrebno.

8. Prebivalci obrobnih delov občine pogosto potrebujejo dobro urejene ceste za vsakodnevne opravke. Kako bi izboljšali vzdrževanje in obnovo občinskih cest ter zagotovili bolj enakomeren razvoj vseh krajev?

Potrebno bi bilo opraviti ogled vseh cest v celotni občini ter ustanoviti kategorije po nujnosti. Na podlagi tega pa seveda narediti sistematični večletni plan obnove in vzdrževanja. Tako bi preprečili, da pride do sanacije šele takrat, ko je cesta že zelo uničena.

9. Kakšen je vaš pogled na gradnjo pločnikov in zagotavljanje varnih poti za pešce, zlasti za otroke, starejše in druge ranljive udeležence v prometu?

Seveda je nujno potrebno zagotoviti varne prehode pešcev, kjer je to potrebno in mogoče. Predvsem kjer so avtobusne postaje, mora biti zagotovljen varen prehod otrok. Med prednostnimi nalogami je seveda tudi ureditev pločnika ob regionalni cesti stari trg-Pilštanj-Lesično.

10. Obvoznica Kozje je pomembno prometno vprašanje. Kako bi kot župan pristopili k temu projektu in kako bi sodelovali z državo, da bi se postopki premaknili naprej?

Obvoznica Kozje sovpada z rešitvijo obrtno-poslovne cone. Torej v sklopu tega, bi nujno bilo treba narediti tudi obvoznico iz cone mimo trga Kozje proti Vetrniku. Jaz sam večjih težav ne vidim. Potrebno bi bilo pripraviti projekt ter ga predstaviti pristojnim institucijam.

Denis Žučko

11. Kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral imeti center za zaščito in reševanje v občini Kozje? Katere konkretne izboljšave bi prinesel občanom?

Ob obstoječem gasilskem domu v Kozjem, bi center za zaščito in reševanje zagotavljal prostore za civilno zaščito, rdeči križ, reševalne enote, policijo, prve posredovalce in gasilsko poveljstvo občine. S tem bi omogočili štabno vodenje ob večjih dogodkih.

12. Prostovoljna gasilska društva in druge reševalne službe so pogosto prvi, ki priskočijo na pomoč. Kako bi zagotovili ustrezno financiranje, opremo, usposabljanje in dobre pogoje za njihovo delo?

Zagotavljati je potrebno podporo ustreznemu financiranju sistema zaščite, reševanja in obveščanja. Gasilskim društvom je potrebno zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo za usposabljanje in izobraževanje. Občina bi morala z gasilsko zvezo in posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi pripraviti večletni investicijski načrt potreb, v katerega bi zajeli vse potrebe od opreme, do mehanizacije in usposabljanja. Tako bi lahko večje naložbe načrtovali več let vnaprej. Seveda je potrebno redno spremljati tudi državne razpise. Prav tako je potrebno enakomerno obravnavati prav vsa prostovoljna gasilska društva glede na njihove potrebe v celotni občini.

13. Kako bi zagotovili kakovostne pogoje za otroke v občini ter ustrezno podporo osnovnima šolama v Kozjem in Lesičnem? Kje vidite največ možnosti za izboljšave?

Predvsem preko kakovostne ponudbe šolskih ter zunajšolskih programov za otroke in mlade. Nujno je potrebno tudi zagotoviti sredstva za plavalne tečaje, šolo smučanja ter kvalitetne šolske tabore in šolo v naravi. Zagotavljati pa tudi kakovostne, čim krajše in celovito pokrite šolske prevoze.

14. Športna društva pomembno prispevajo k zdravemu življenju mladih in povezovanju skupnosti. Kako bi jim občina lahko bolj pomagala in kakšen je vaš načrt za razvoj športne infrastrukture, zlasti igrišča z umetno travo?

Potrebno je predvsem prisluhniti potrebam športnim društvom ter jim zagotoviti ustrezno športno infrastrukturo in njeno vzdrževanje. V tej smeri je bil v zadnjih nekaj letih narejen velik korak naprej, predvsem po zaslugi naše svetniške skupine v tem mandatu. Igrišče z umetno travo bi spodbudilo ekipe, reprezentance, da bi še z večjim veseljem prišli trenirat v Kozje, kar seveda pomeni spodbujanje športnega turizma v občini.

15. Kozje in okoliški kraji imajo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Kako bi poskrbeli za ohranjanje trga Pilštanj ter drugih zgodovinskih trgov in znamenitosti, da bi ti ostali živi tudi za prihodnje generacije?

Trg Pilštanj je žal specifika v naši občini, kar pomeni, da bo potrebno vložiti nekaj truda da pride do dogovora z lastniki, vendar tu smo zelo odločeni, da trg Pilštanj uredimo in preprečimo nadaljnjo razpadanje trga. Verjamem, da kjer je volja je tudi pot. Tudi pri vseh ostalih trgih je seveda potrebno zagotavljati redno vzdrževanje in urejanje pročelij spomeniško zaščitenih stavb.

Denis Žučko

16. Kako bi spodbudili kulturna društva, lokalne ustvarjalce in organizatorje prireditev ter hkrati kulturo še bolj povezali s turističnim razvojem občine?

Predvsem z oglaševanjem in financiranjem kulturnih in muzejskih infrastruktur, društev, kvalitetnih prireditev, razstav itd. V občini že imamo vrhunsko infrastrukturo za tovrstne prireditve, kot so npr. Grad Podsreda, zapori, stara šola, kinodvorana… Tako, da tu se definitivno da veliko iztržit.

17. Dostop do zdravnika in drugih zdravstvenih storitev je za prebivalce manjših občin pogosto velik izziv. Kaj bi lahko občina Kozje storila za boljšo dostopnost zdravstvene oskrbe?

Tukaj je potrebno s pristojnimi institucijami nujno pridit do dogovora o nabavi reševalnega vozila, saj reševalno vozilo iz Šmarja pri Jelšah v odročnejše kraje naše občine pogosto potrebuje več kot 1 uro, kar je v nujnih primerih usodno in nedopustno. Hkrati se bomo zavzemali za ponovno vzpostavitev rednega zdravniškega dežurstva v Kozjem.

18. Staranje prebivalstva prinaša vse večje potrebe po pomoči na domu, socialni oskrbi in drugih oblikah podpore. Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših in pomagali tistim, ki živijo sami?

Tukaj lahko rečem, da smo izjemno ponosni na dom starejših Kozje, ki je bil po dolgih letih boja občinskega odbora SDS tudi pred tremi leti zgrajen. Dom nudi udobno in zelo kvalitetno bivanje upokojencev. Krepili bomo tudi storitev PROSTOFER, ki se je v naši občini odlično prijela in se tudi kvalitetno izvaja.

Denis Žučko

19. Kakovosten občinski prostorski načrt je temelj za prihodnji razvoj. Kako bi zagotovili dovolj možnosti za gradnjo stanovanj, razvoj podjetij in ohranjanje kmetijskih zemljišč, ne da bi pri tem zanemarili potrebe krajanov?

Preverili bi obstoječa stavbna zemljišča in možnosti njihove boljše izrabe. Prednost bomo namenili zapolnjevanju obstoječih naselij in širitvam na območjih, kjer je zagotovljena ustrezna infrastruktura. Posebno pozornost bomo namenili mladim družinam in posameznikom, ki si želijo ustvariti dom v domačem kraju.

20. Kaj bodo vaši prvi koraki, če postanete župan občine Kozje?

Težko se odločim samo za enega (smeh). Definitivno bo prvi korak rešitev obrtno-poslovne cone ter obvoznice. Namreč ustvarjanje pogojev za podjetništvo ter delovna mesta so naše prioritete. Obljubljam pa, da bom župan vseh, zato bodo v primarnem planu tudi potrebe občank in občanov v odročnejših in v zadnjih letih pozabljenih predelov.

Hvala, da ste si vzeli čas, za naš portal in vse dobro v tekmi za župana

Iskrena hvala!

slike: Denis Žučko osebni arhiv, Intervju: M.G.

The post Intervju Denis Žučko: “Občina Kozje potrebuje nov zagon!” appeared first on e-Maribor.

Revija Jana je v ponedeljek objavila obsežen intervju s predsednico republike Natašo Pirc Musar z naslovom Nataša Pirc Musar med bolečino, kritikami in istrskim mirom. Intervju namenjen za jokajoče levičarke. A pozor, pod intervju se je podpisala Andreja Comino, zaposlena v oddelku za odnose z javnostmi UKC Ljubljana.

Kot piše Siol.net, je pozornost po objavi intervjuja pritegnila tudi njegova avtorica Andreja Comino.  Le-ta namreč opravljadelo na področju odnosov z javnostmi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Gre za javni zdravstveni zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Je intervju za Jano naredila brezplačno, po avtorski pogodbi, ali na črno?

V UKC Ljubljana, kjer je direktor Golobov človek, so pojasnili, da je Cominova intervju s predsednico opravila v svojem prostem času. Samo dejstvo, da nekdo zunaj delovnega časa opravlja dodatno delo, seveda še ne pomeni kršitve. Vendar kljub temu ostaja odprto vprašanje, kako je njeno novinarsko delo urejeno v razmerju do delodajalca in ali je UKC Ljubljana z njim uradno seznanjen oziroma ali interni akti ali pogodba o zaposlitvi za takšno delo zahtevajo soglasje.

Dejstvo, da nekdo, ki je zaposlen drugje intervju opravi v prostem času in brez plačila, samo po sebi ne pomeni, da je vse dovoljeno. Če je uslužbenka zaposlena v oddelku za odnose z javnostmi UKC Ljubljana, je njeno poklicno področje neposredno povezano z mediji in komuniciranjem. Zato bi lahko bilo opravljanje novinarskega intervjuja za drug medij razumljeno kot druga dejavnost, povezana z njenim službenim področjem.

Pri javnih uslužbencih so pomembne omejitve glede dodatnih dejavnosti. ZJU-1 med drugim določa, da dejavnost ne sme vplivati na nepristransko opravljanje dela, vključevati zlorabe nejavnih informacij ali škodovati ugledu delodajalca. Pri publicistični dejavnosti na področju, na katerem oseba opravlja svoje delo, zakon predvideva tudi predhodno soglasje predstojnika.

Saj ni res pa je: piarovski intervju z @nmusar, pravkar objavljen v Odlazkovi reviji Jana, je naredila Andreja Comino, redno zaposlena piarovka v @ukclj … pic.twitter.com/oHsWK41SIz

— BojanPožar (@BojanPozar) August 19, 2026

Poleg tega Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije zahteva izogibanje dejanskemu oziroma navideznemu nasprotju interesov ter preprečuje uporabo informacij, pridobljenih pri službi, za nedovoljen zasebni interes. Cominova  novinarskega dela ni opravila za UKC Ljubljana ali drug javni medij, temveč za zasebno revijo Jana izdajatelja podjetja Salomon. Ta sodi v medijsko omrežje podjetnika Martina Odlazka, lastnika številnih slovenskih medijev, ki je znan tudi po poslih z državo na področju zbiranja in predelovanja odpadkov.

The post Nataša Pirc Musar pred novo afero. Intervju za Jano, je z njo je delala kar uslužbenka UKC. Zastonj? appeared first on e-Maribor.

Lokalna politika se začne tam, kjer ljudje najbolj občutijo odločitve – v domači občini. Majšperk je kraj z bogato tradicijo, velikim razvojnim potencialom in številnimi izzivi, ki zahtevajo jasne ideje ter aktivne ljudi. Med tistimi, ki že vrsto let soustvarjajo politično dogajanje v občini, je tudi Jože Žargi, predsednik Občinskega odbora SDS Majšperk.

V pogovoru smo se z njim dotaknili aktualnega političnega dogajanja v občini, priprav na prihajajoče lokalne volitve, delovanja občinskega odbora SDS ter njegove vizije razvoja Majšperka. Spregovoril je tudi o tem, kaj si občani najbolj želijo, kakšne spremembe so po njegovem mnenju potrebne in kakšno vlogo ima pri tem največja opozicijska stranka v Sloveniji. Intervju z njim je pripravil urednik portala e-maribor.si, Mitja Grmovšek.

Pred vami je iskren pogovor z Jožetom Žargijem, predsednikom OO SDS Majšperk.

Gospod Žargi, najprej iskrene čestitke ob izvolitvi na čelo novega odbora. Kako ste sprejeli zaupanje članov?

Žargi: Najprej se iskreno zahvaljujem vsem članom za izkazano zaupanje. To zaupanje razumem predvsem kot veliko odgovornost in obvezo, da bomo skupaj gradili aktiven, povezan in odprt odbor. Verjamem v timsko delo, spoštovanje različnih mnenj in odprto komunikacijo. Le s sodelovanjem lahko dosežemo dobre rezultate, ki bodo v korist občanov in celotne občine. 

Kako bi predstavili novi odbor in kakšno vizijo ste si zastavili za prihodnje obdobje?

Žargi: Novi odbor združuje izkušene člane in nove obraze, ki prinašajo svežo energijo ter nove ideje. To je dobra kombinacija, saj izkušnje in mladost dopolnjujeta druga drugo. Želimo biti odbor, ki bo prisoten med ljudmi, prisluhnil njihovim pobudam in skupaj z njimi iskal rešitve. Naša vizija je graditi zaupanje, povezovati ljudi ter prispevati k razvoju občine Majšperk.

Odbor je dobil tudi nekaj novih obrazov. Kako ste sestavili ekipo in kaj pričakujete od posameznih članov?

Žargi: Pri oblikovanju ekipe smo iskali ljudi, ki so pripravljeni prispevati svoje znanje, izkušnje in čas. Vsak član ima svoje sposobnosti in verjamem, da lahko vsak pomembno prispeva. Pričakujem odgovornost, medsebojno spoštovanje, pripravljenost na sodelovanje ter iskreno delo za skupno dobro občine.

Jože Žargi, predsednik SDS Majšperk

Katere bodo prve naloge novega odbora?

Žargi: Najprej želimo utrditi delo odbora in okrepiti sodelovanje med člani. Veliko pozornosti bomo namenili srečanjem z občani, zbiranju njihovih pobud in pripravam na prihajajoče lokalne volitve. Prav tako bomo nadaljevali s širjenjem članstva ter sodelovanjem z društvi, podjetniki in drugimi organizacijami.

Kako pomembno je sodelovanje med izkušenimi člani in mlajšo generacijo?

Žargi: To sodelovanje je izjemno pomembno. Izkušeni člani prinašajo znanje in dolgoletne izkušnje, mlajša generacija pa nove ideje, energijo in drugačen pogled na prihodnost. Verjamem, da lahko prav medgeneracijsko sodelovanje prinese najboljše rezultate za naš odbor in občino.

Odbor šteje okoli 50 članov. Ste s tem zadovoljni?

Žargi: To predstavlja dobro osnovo za kakovostno delo, vendar se zavedamo, da vedno obstaja prostor za rast. Naš cilj ni zgolj večje število članov, temveč predvsem aktivni ljudje, ki želijo sodelovati in prispevati k razvoju občine.

Kakšen je profil ljudi, ki se danes vključujejo v vaše delo?

Žargi: Med člani so ljudje različnih poklicev, starosti in življenjskih izkušenj. Povezujejo jih odgovornost, spoštovanje slovenskih vrednot, domoljubje in želja po ustvarjanju boljšega okolja za vse občane.

Ali opažate več zanimanja med mladimi?

Žargi: Da, veseli me, da opažamo vedno več zanimanja tudi med mladimi. Mladi želijo sodelovati, prispevati svoje ideje in so pripravljeni prevzeti odgovornost. Prav zato jim želimo dati priložnost, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti občine.

Kako boste pristopili k pridobivanju novih članov?

Žargi: Najboljši način za pridobivanje novih članov je pošteno delo in odprtost. Če bodo ljudje videli rezultate, bodo lažje prepoznali vrednost našega dela. Verjamem, da dober zgled vedno privabi nove ljudi.

Kaj bi sporočili ljudem, ki še oklevajo?

Žargi: Če bodo ljudje videli rezultate, bodo lažje prepoznali vrednost našega dela. Verjamem, izkušnje ali ideje. Vabim vse, ki želijo aktivno sodelovati pri razvoju občine, da se nam pridružijo. Več ljudi pomeni več različnih pogledov in več možnosti za dobre rešitve.

Zakaj je pomembno, da se ljudje vključujejo v lokalno politiko?

Žargi: Lokalna politika je ljudem najbližja, saj neposredno vpliva na kakovost njihovega vsakdanjega življenja. Prav na lokalni ravni se odločamo o številnih vprašanjih, ki zadevajo razvoj občine, infrastrukturo, šolstvo, šport, kulturo in druge pomembne vsebine. Zato menim, da je pomembno, da občani sodelujejo, podajajo svoje predloge in izrazijo svoje mnenje. Aktivni občani so temelj uspešne občine, saj lahko le skupaj oblikujemo odločitve, ki bodo koristile vsem generacijam.

Podpredsednik SDS Majšperk Branko Sluga, predsednik SDS Majšperk Jože Žargi, Mitja Puc podpredsednik SDS Majšperk in predsednik SDM Majšperk

Katere aktivnosti pripravljate v prihodnjih mesecih?

Žargi: V prihodnjih mesecih bomo veliko pozornosti namenili srečanjem z občani in obisku vseh krajevnih skupnosti. Želimo prisluhniti ljudem, slišati njihove predloge in se pogovoriti o izzivih, s katerimi se srečujejo. Nadaljevali bomo tudi s krepitvijo odbora, vključevanjem novih članov ter sodelovanjem z društvi, podjetniki in drugimi organizacijami. Ob tem bomo začeli pripravljati program za lokalne volitve, ki bo temeljil na dejanskih potrebah občanov.

Boste več poudarka namenili srečanjem z občani?

Žargi: Vsekakor. Neposreden stik z občani je nenadomestljiv in ga ne more nadomestiti nobena druga oblika komunikacije. Le skozi pogovor lahko spoznamo potrebe ljudi, njihove predloge in tudi težave, s katerimi se srečujejo. Želimo biti dostopen odbor, ki bo prisoten med ljudmi in pripravljen prisluhniti vsakemu občanu. Verjamem, da se zaupanje gradi predvsem z iskrenim dialogom in redno prisotnostjo na terenu.

Na kakšen način boste poslušali predloge ljudi?

Žargi: Predloge želimo zbirati na različne načine – na srečanjih z občani, ob obiskih krajevnih skupnosti, na javnih dogodkih ter tudi preko sodobnih komunikacijskih poti. Pomembno se nam zdi, da je vsak občan slišan in da ima možnost predstaviti svoje ideje ali opozoriti na težave. Naš cilj ni zgolj poslušati, temveč dobre pobude tudi preučiti in jih, kjer je mogoče, vključiti v naše delo in program.

Ali načrtujete sodelovanje z društvi, podjetniki in drugimi organizacijami?

Žargi: Da, takšno sodelovanje je za razvoj občine izjemno pomembno. Društva pomembno prispevajo h kakovosti družbenega življenja, podjetniki ustvarjajo delovna mesta in razvoj, številne organizacije pa s svojim delom bogatijo lokalno okolje. Verjamem, da lahko le s povezovanjem vseh teh deležnikov ustvarimo pogoje za uspešen razvoj občine. Zato bomo vedno odprti za sodelovanje in skupne projekte.

Katere projekte bi posebej izpostavili?

Žargi: Prednost bomo namenili projektom, ki bodo dolgoročno izboljšali kakovost življenja občanov. Posebno pozornost bomo namenili razvoju infrastrukture, skrbi za mlade družine, podpori starejšim, razvoju podjetništva, kmetijstva, športa in kulture. O konkretnih prioritetah pa želimo odločati skupaj z občani, saj najbolje poznajo potrebe svojega okolja.

Kaj menite, da občane trenutno najbolj skrbi?

Žargi: V pogovorih z občani najpogosteje slišimo vprašanja o razvoju občine, kakovosti cestne infrastrukture, prometni varnosti, možnostih za mlade družine ter dostopnosti kakovostnih javnih storitev. Pomembne teme so tudi stanovanjska problematika, podpora gospodarstvu in ohranjanje življenja na podeželju. Naš cilj je te izzive obravnavati odgovorno ter iskati rešitve, ki bodo dolgoročno koristile občanom.

Kako lahko lokalni odbor prispeva k reševanju teh težav?

Žargi: Lokalni odbor lahko veliko prispeva predvsem s tem, da ostaja v stalnem stiku z občani, pozorno spremlja dogajanje v občini in pripravlja kakovostne ter izvedljive predloge. Naš namen ni zgolj opozarjati na težave, ampak iskati rešitve in konstruktivno sodelovati pri njihovem uresničevanju. Prepričan sem, da lahko s spoštljivim dialogom in odgovornim delom dosežemo veliko dobrega.

Kakšno sodelovanje pričakujete z občinskim vodstvom in drugimi političnimi akterji?

Žargi: Pričakujem korektno, spoštljivo, konstruktivno in transparentno sodelovanje. Menim, da morajo biti pri vseh pomembnih odločitvah interesi občanov vedno pred političnimi razlikami. Kadar gre za razvoj občine, je treba znati sodelovati, iskati skupne rešitve in spoštovati različna mnenja. Naš odbor bo vedno zagovarjal odprt dialog, odgovorno ravnanje ter pregledno delovanje v korist vseh občanov.

Predsednik SDS Majšperk Jože Žargi, v ozadju Ptujska gora

Ali ste se že začeli pripravljati na lokalne volitve?

Žargi: Da, priprave že potekajo. Želimo oblikovati močno in povezano ekipo ljudi, ki bodo pripravljeni prevzeti odgovornost za razvoj občine. Program bomo gradili na dejanskih potrebah občanov, zato bomo veliko časa namenili pogovorom z ljudmi in zbiranju njihovih predlogov. Verjamem, da lahko z dobro pripravo in kakovostnim programom pridobimo zaupanje občanov.

Kakšni bodo glavni poudarki vašega programa?

Žargi: V ospredju bodo povezovanje ljudi, podpora mladim in starejšim, razvoj gospodarstva in kmetijstva, izboljšanje infrastrukture ter kakovostnih javnih storitev. Velik poudarek bomo namenili tudi transparentnemu delovanju občine, sodelovanju z občani ter odgovornemu upravljanju javnih sredstev. Želimo program, ki bo realen, izvedljiv in usmerjen v dolgoročni razvoj občine.

Boste iskali tudi nove kandidate za občinski svet?

Žargi: Seveda. Želimo priložnost ponuditi ljudem, ki imajo znanje, izkušnje in voljo delati za dobro občine. Pomembno nam je, da so kandidati pošteni, odgovorni in pripravljeni sodelovati z ljudmi. Verjamem, da lahko s kakovostno ekipo uspešno zastopamo interese občanov in prispevamo k nadaljnjemu razvoju občine.

Kaj mora imeti dober kandidat za lokalne volitve?

Žargi: Predvsem mora kandidat biti pošten, odgovoren in pripravljen poslušati ljudi. Pomembne so tudi delovne navade, spoštljiv odnos do občanov, sposobnost sodelovanja ter pripravljenost iskati rešitve tudi takrat, ko so izzivi zahtevni. Dober kandidat mora znati povezovati ljudi in delovati v dobro celotne skupnosti. Tako, da delamo na tem, da takega človeka tudi dobimo.

Kakšna pričakovanja imate glede rezultata na prihajajočih volitvah?

Žargi: Na volitve gledamo z optimizmom in odgovornostjo. Prepričan sem, da bodo občani znali prepoznati iskreno delo, odprtost in pripravljenost sodelovati pri razvoju občine. Naš cilj ni zgolj dober volilni rezultat, ampak predvsem pridobiti zaupanje ljudi z resnim in odgovornim delom.

Kaj vas osebno najbolj motivira pri delu za lokalno skupnost?

Žargi: Največja motivacija so ljudje in želja, da skupaj ustvarjamo boljše pogoje za življenje v naši občini. Veseli me, kadar lahko s svojim delom prispevam k rešitvi kakšne težave ali podpiram dobre pobude občanov. Verjamem, da lahko vsak s svojim znanjem in pripravljenostjo za sodelovanje prispeva k pozitivnim spremembam.

Veliko podporo odboru daje tudi ministrica SDS Suzana Lep Šimenko. Slika ja nastala v času kampanje za državnozborske volitve. Slika: FB stran SDS Majšperk

Je kakšen cilj, ki bi ga posebej radi uresničili?

Žargi: Moja želja je, da bi OO SDS Majšperk postal prepoznaven kot aktiven, odprt in povezovalen odbor, ki zna sodelovati z ljudmi in prisluhniti njihovim potrebam. Želim si, da bi bili prepoznani po poštenem delu, odgovornosti in pripravljenosti iskati rešitve za dobro občine. Takšno zaupanje se gradi postopoma, z delom in dejanji.

Kakšno sporočilo bi namenili vašim podpornikom?

Žargi: Vsem se iskreno zahvaljujem za podporo, zaupanje in vse pobude, ki jih delite z nami. Vabim vas, da ostanete aktivni, sodelujete pri razvoju občine in nam sporočate svoje predloge. Le s skupnim delom, spoštovanjem in odprtim dialogom lahko ustvarimo občino, v kateri bomo vsi radi živeli.

Kaj bi zaželeli ob začetku novega obdobja delovanja odbora?

Žargi: Vsem občankam in občanom želim predvsem veliko zdravja, osebnega zadovoljstva, medsebojnega spoštovanja in optimizma. Verjamem, da lahko s sodelovanjem, odgovornostjo in iskrenim odnosom naredimo veliko dobrega za Majšperk. Naša vrata bodo odprta za vse, ki želijo s svojimi idejami in delom prispevati k razvoju naše občine.

Posebna zahvala: Branko Sluga, slike osebni arhiv

The post Intervju, Jože Žargi, predsednik SDS Majšperk: “Neposreden stik z občani je nenadomestljiv!” appeared first on e-Maribor.

Bojan Požar je v novi oddaji Ura resnice na spletnem portalu Info3560.si, gostil poslanko stranke Resni.ca Katjo Kokot.

V intervjuju je med drugim povedala kako ji je uspelo, da je v tako kratkem času postala ena izmed najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega parlamenta. Požarju je zaupala od kod prihaja, kaj se je v preteklosti dogajalo z Zavetiščem za živali Maribor, kjer je bila zaposlena v času mariborskih uporov, kakšen je njen odnos do Franca Kanglerja in kakšno kmetijo imata s partnerjem.

Pogovor je nanesel tudi na njene poslanske kolegice – natančneje na Leno Grgurović. Razkrila je, da sta se dobili in da je bila takrat z njene strani deležna pokroviteljskega odnosa. Od takrat se je njun odnos očitno zelo spremenil. »Zdaj me niti ne pozdravi v državnem zboru. Stran pogleda. Jaz ji rečem dober dan, ona pa gre mimo, kot da nič ni bilo.« Pove še, da z drugimi poslanskimi kolegi nima takšnih izkušenj in da ostali lepo pozdravijo.

.@BojanPozar: Kaj se dogaja z Leno Grgurevič? @KokotKatja: Ne vem, jaz nisem zdravnik
(video: https://t.co/QmCTSZvqSV) pic.twitter.com/tmIfKijQ8k

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) June 26, 2026

Tako obnašanje Lena Grgurević, sicer  ni bolezen. V zdravstvenem oziroma psihološkem stanju, za tako obnašanje tako ni mogoče postaviti diagnoze. Očitno je bila Grgurevićeva le tako vzgojena.

The post Katja Kokot: “Lena Grgurević na hodnikih DZ niti ne pozdravlja in pogleda stran!” appeared first on e-Maribor.

Na podcastu Desni mikrofon so tokrat v goste povabili Mariborčana, ki ga vsak dobro pozna. Bil je župan Maribora, poslanec v Državnem zboru, član državnega sveta in je dolgoletni mestni svetnik mariborske občine, ter predsednik mestnega odbora SDS, Franc Kangler.

Franc Kangler je v pogovoru z voditeljem Jernejem Smolingerjem, poudaril, da je bil vedno del politike. Ljudje, ki jim je najbolj zaupal, so mu obrnili hrbet, danes pa na vse skupaj gleda z določene distance. Še vedno ostaja vpet v mariborsko politiko kot mestni svetnik, po združitvi njegove stranke NLS s SDS pa je postal tudi predsednik mestnega odbora SDS Maribor, ki velja za najštevilčnejši mestni odbor stranke v Sloveniji.

Na začetku pogovora se je Kangler dotaknil svoje politične zgodovine. Dejal je, da je v tem mestu marsikaj doživel in tudi vse preživel. Ob tem je poudaril, da je žalostno, da se tako v Mariboru kot v Sloveniji še vedno soočamo z dvojnimi merili. »V tem mestu in v tej državi imamo vatle za različne ljudi. Ko so v Mariboru stali radarji, so se vsi drli, ko pa levičarji postavijo radarje, nihče ne protestira,« je bil kritičen Kangler.

Poudaril je, da se ves čas bori za pravico in resnico ter za spoštovanje človekovih pravic. »Če kdo ve, kaj so človekove pravice, potem to vem jaz. Če kdo ve, kaj sta resnica in pravica, potem to vem jaz. In če kdo ve, kako se resnico išče na sodišču, potem to vem jaz,« je dejal.

Kot nekdanji poslanec je bil Kangler oster tudi do razmer v državni politiki. Po njegovem mnenju je v državnem zboru vedno več »podna«. »Odnos, ki danes vlada v državnem zboru, ne pelje nikamor,« je opozoril. Ob tem je poudaril, da so se v času, ko je sam opravljal poslansko funkcijo, med seboj spoštovali. »Poslanec je poslanca vedno spoštoval. To, kar se danes dogaja v parlamentu, pa je navaden cirkus,« je sklenil Franc Kangler.

@KanglerFranc: To kar se dogaja v parlamentu je cirkus! pic.twitter.com/teYmgWlOFz

— Podcast Desni mikrofon (@desni_mikrofon) January 28, 2026

Franc Kangler je bil v pogovoru izredno kritičen do razmer v parlamentu. Dejal je, da je v državnem zboru prisotna izrazita dvoličnost, ter ostro napadel predsednika vlade. Po njegovih besedah v parlamentu ni večjega lažnivca, kot je aktualni predsednik vlade Robert Golob. Kangler je ob tem izpostavil vprašanje poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in se vprašal, zakaj premier v javnosti razkriva le del dokumenta. »Če je Golob tak frajer, naj pokaže celotne ugotovitve KPK, vseh 63 strani. Zakaj kaže samo eno stran in pol? Seveda, ker so notri tudi zaslišane priče, notri je izjava Bobnarjeve, notri je izjava Lindava,« je dejal Kangler.

.@KanglerFranc za Desni mikrofon: “Večjega lažnivca, kot je Golob, ga ni.” pic.twitter.com/ObaQp6d25G

— Podcast Desni mikrofon (@desni_mikrofon) January 28, 2026

Franc Kangler je v pogovoru za podcast Desni mikrofon ostro ocenil razmere v Mariboru in v državi. Po njegovem mnenju je stanje tako v mestu kot v Sloveniji na dnu. Kritičen je bil do mariborskega župana Saše Arsenoviča, za katerega meni, da se za stanje v mestu ne zmeni. »Gospodu Arsenoviču je vseeno. Važno je, da je lepo zasidran in vodi sestanke v svojem hotelu, v svoji pisarni,« je dejal Kangler.

Opozoril je tudi na izgubljene priložnosti mesta: »Izgubili smo Zlato lisico. Zdaj je pri Vilerju tam pri Svobodi. Državna nogometna reprezentanca v Mariboru ne igra več tekem. Kar se tiče socialne slike, imamo le srečo, da je Avstrija blizu in da lahko več tisoč ljudi, tudi samo iz mesta, hodi delat čez mejo.«

Kangler se je spomnil tudi obdobja svojega županovanja, ko je po njegovih besedah v Maribor priteklo veliko evropskih sredstev. »Za Ljudski vrt smo dobili šest milijonov in pol, za Lutkovno gledališče 6,5 milijona evrov, za Ulico Kneza Koclja okoli milijon evrov. Za rondo smo dobili 800 tisoč evrov, za drugi rondo pri bolnici dva milijona, za drugo fazo vodovoda pa okoli 40 milijonov evrov,« je naštel. Kljub temu po njegovih besedah mesto še vedno potrebuje jasnejšo vizijo in aktivnejšo realizacijo projektov.

Glede mestnega odbora SDS je Kangler povedal, da je stranka politično zelo močna. »V tem času je v stranko vstopilo veliko novih ljudi, vsaj 500 prav v Mariboru. Močna stranka se bo potegovala tudi za lokalne volitve, na listi pa imamo kar tri močne kandidate. O tem bo tekla beseda po državnozborskih volitvah,« je pojasnil.

Kangler se je dotaknil tudi vloge medijev. »Če gledamo nacionalno televizijo, jo, kot vemo, Levica drži v rokah. POP TV je komercialna, mediji pa delujejo tam, kjer vidijo največ priložnosti za preživetje. Časopisov ne bom komentiral. Naša edina orožja so družbena omrežja,« je povedal.

O aktualni politiki je Kangler ostro govoril tudi o premieru Robertu Golobu in zdravstveni politiki. Poudaril je tudi izkušnje SDS, če bo prevzela vlado po naslednjih volitvah: »Imamo izkušnje iz predsedovanja. Janez Janša je trikrat vodil vlado in dvakrat predsedoval celotni Evropi. Kdo od trenutne slovenske politike je bolj mednarodno priznan kot Janez Janša? Povejte mi enega, ki bi imel tak status in rejting v Evropi in svetu,« je dejal.

Na koncu je Kangler pozval državljane k udeležbi na volitvah: »Želim si, da se Slovenci 22. marca udeležijo volitev in da svoj glas namenijo tistemu, kateremu zaupajo za prihodnost svojih otrok in vnukov, predvsem pa tistemu, ki bo zagotavljal boljšo prihodnost – na področju zdravstva, sociale, gospodarstva ali česarkoli drugega.«

Več o tem, kaj je Kangler še zaupal Desnemu mikrofonu, si lahko ogledate v spodnjem videu.

vir: Desni mikrofon

The post Podcast Desni mikrofon! Franc Kangler: “Večjega lažnivca, kot je Golob, ga ni.” appeared first on e-Maribor.

Podcast Desni mikrofon je pogovor z ljudmi, ki so tako ali drugače povezani s politiko. Mariborski podcast vodijo ustvarjalci, ki se bodo tako, kar dvakrat na teden pogovarjali z različnimi ljudmi, ki so tako ali drugače povezani s politiko, iz Maribora in okolice. Na portalu e-maribor.si bomo povzemali vse njihove podcaste.

Mariborski vplivneži so pred mikrofon tokrat povabili Milana Mikla, vodjo svetniške skupine SDS v Mestnem svetu Mestne občine Maribor. Z njim se je pogovarjal Jernej Smolinger.

Sogovornika sta se najprej dotaknila dela svetniške skupine SDS v Mestni občini Maribor. Mikl je pojasnil, da je v 45-članskem Mestnem svetu osem svetnikov iz vrst SDS. Ti imajo po njegovih besedah bogate izkušnje in kljub temu, da delujejo v opoziciji, podpirajo vse projekte, ki so dobri za Maribor.

Po Miklovem mnenju je v Mestnem svetu preveč nepotrebnih konfliktov. Opozoril je, da je župan na začetku mandat občino vodil kot lastno podjetje, kar pa po njegovih besedah ni primeren način vodenja lokalne skupnosti. Poudaril je tudi, da so težave Mariborčanov predvsem na periferiji, v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, kjer jih odločevalci pogosto ne zaznajo.

V petek prihaja novi podcast Desni mikrofon! Gost je bil vodja svetniške skupine @SDS_Maribor v Mestni občini Maribor. Milan Mikl! pic.twitter.com/d9BoBxiELQ

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) January 22, 2026

Kot enega največjih problemov mladih v Mariboru in okolici je Mikl izpostavil odseljevanje v Avstrijo in druge države, pri čemer je dodal, da bo na tem področju potrebnega še veliko dela.

Kot je dejal Mikl, so v politiki zagotovo pomembne izkušnje. Po njegovem mnenju tisti, ki je dolgo prisoten v lokalni politiki, dobro ve, kaj takšna politika potrebuje. “Na lokalni ravni bi morale vse stranke delovati povezovalno. Na državni ravni, kjer se sprejemajo zakoni, sicer obstajata koalicija in opozicija, vendar bi morali poslanci, ki prihajajo iz istega okolja, sodelovati za dobro kraja, iz katerega prihajajo,” je poudaril Mikl.

Milan Mikl za Desni mikrofon: “V parlamentu sedijo Mariborčani, za katere sem prvič slišal.” pic.twitter.com/JEOR8tDTgz

— Podcast Desni mikrofon (@desni_mikrofon) January 22, 2026

Mikl meni, da lahko Maribor realno veliko pridobi, če bo imel v parlamentu močnega in glasnega poslanca iz vrst SDS. Po njegovih besedah bi bilo to še posebej pomembno v primeru, da bi naslednjo vlado vodil Janez Janša. “Janša veliko govori o decentralizaciji, Maribor pa bo to tudi občutil, če bo imel prave predstavnike v Državnem zboru,” je dejal.

Ocenil je tudi vlado Roberta Goloba in ji dal oceno minus dve, predvsem zaradi močnega obremenjevanja plač in davkov. Poudaril je, da bo na tem področju nujno potrebna sprememba. Dodal je še, da so se cene v trgovinah enormno zvišale, kar po njegovem mnenju ni presenetljivo, saj so se zvišali tudi davki.

Glede volivcev, ki so razočarani nad politiko in razmišljajo, da se volitev sploh ne bi udeležili, pa je Mikl dejal:
“Ne obupati. Vsake štiri leta imamo državljani možnost, da kaj spremenimo. Takrat mi vladamo – tako, da gremo na volitve in obkrožimo stranko, za katero menimo, da nam lahko prinese bistveno boljši napredek.”

Celotno podcast si lahko ogledate na spodnji povezavi:

The post Podcast Desni mikrofon – Milan Mikl: “Golobovi vladi bi dal oceno minus 2!” appeared first on e-Maribor.

Nik Filipšek je novo izvoljeni predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDM (Slovenske demokratske mladine). Je mlad kmet, ki poudarja enakopravnost inovacij in spoštovanja kmetijske tradicije. Večkrat je izpostavil svojo zavezanost kmetijstvu kot iskrenemu in odgovornemu poklicu.

Nik Filipšek, prihaja iz Ponikve. Verjame v znanje, inovacije in spoštovanje tradicije. Njegova naloga ni samo delo na polju, njegova naloga je, da  kmetijstvu da prihodnost. Ostaja v domačem okolju, za ljudi, za podeželje, za Slovenijo. Z Nikom se je pogovarjal Mitja Grmovšek.

Kljub tvojim rosnim 19-im letom si se odločil da boš nadaljeval družinsko tradicijo in ostal na kmetiji. Kaj te žene k tem?

Za kmetijstvo sem se odločil predvsem zato ker imam veselje do tega. Lepo je biti kmet saj si vedno obdan z živalmi in lepo naravo kmetijstvo pa je že pri nas dolgoletna tradicija katero bom peljal naprej.

Postal si tudi predsednik foruma za kmetijstvo in podeželje SDM, torej podmladka stranke SDS, boš kot predsednik nagovarjal predvsem mlade kmete?

Kot predsednik bom nagovarjal vse kmete da se odločijo ostati doma na kmetiji saj upamo da se kmetijska zakonodaja spremeni na bolje.

Kakšni so cilji foruma za kmetijstvo in podeželje SDM?

Cilji foruma so da še povečamo članstvo , da naredimo določene ekskurzije ,predavanje  za izobraževanje mladih kmetov organiziramo delavnice o novim tehnologijah .Redni obiski kmetij kjer mladi predstavijo svoje del, izzive in dobre prakse.

Nik Filipšek v družbi kmetijskega foruma SDS, mlečne kraljice Ana Stenovec in predsednika KGZS Dr. Jožeta Podgorška

Je podeželje po tvojem mnenju zapostavljeno?

Definitivno bi mogli bolj ceniti podeželje saj se zelo veliko lepih kmetijskih površin pozida za trgovske centre itd.

Doma imete tudi sami kmetijo Filipšek. Katere živali gojite in koliko je velika kmetija?

Doma imamo kmetijo Filipšek na njej dela oče Silvo mama Jožica in jaz, imamo okoli 20 hektarjev površin ukvarjamo se z živinorejo redimo predvsem bike pitance katere kupimo večino v Sloveniji in jih imamo okoli 24 mesecev.

Kmetje so kritični do Golobove vlade, ki mlade kmete odvrača od dela na kmetiji. Kaj bi se moralo spremeniti, da bi se mladi odločali za poklic kmeta?

Golobova vlada ne prisluhne kmetijstvu in zato se veliko mladih ne odloči za poklic kmeta . Treba se je zavedati da smo mladi kmetje pomembni saj zagotavljamo prihodnost kmetijstva ker brez mladih ni naslednikov ki bi nadaljevali družinske kmetije in ohranili pridelavo hrane v Sloveniji. Mladi smo bolj odprti za uporabo novih tehnologij ,digitalizacije in trajnostne pristope kar omogoča konkurenčno kmetijstvo . In tega bi se mogla trenutna vlada zavedati in določene zakonodaje premeniti v korist kmetom.

Nik Filipšek, mladi kmet

Napovedujejo se tudi novi protesti kmetov zaradi nasprotovanja noveli Zakona o zaščiti živali? Podpirate proteste?

Res je napoveduje se protest saj je trenutno stanje v kmetijstvu nevzdržno, zakoni in ukrepi o zašiti živali bodo marsikatero kmetijo zaprli saj se jim nebo izplačalo celotno delo. In zato bi morala zakone pisati praksa in stroka, sedaj jih samo stroka kar ni prav.

Si član stranke SDS, zakaj ta stranka in zakaj si se odločil da se ji pridružiš?

Član stranke SDS sem že več kot eno leto saj me je navdušila s svojo organizacijo, dobrim delom predvsem pa zdravim razumom.

Si tudi glasbenik, igraš harmoniko, bariton,  je glasba tista vrlina, ki te sprošča po napornem dnevu?

Res je z glasbo se ukvarjam že od 10 leta .Najprej sem se začel učiti harmoniko nato pa še bariton. Glasba me definitivno sprošča vedno z veseljem zaigram na kakšni prireditvi rojstnih dnevih in kaj podobnega.

Veliko ljudi, te sprašuje kaj si po poklicu, te je sram povedati da si kmet?

S ponosom lahko rečem, da sem mladi kmet. In ostajam tukaj, za ljudi ,za podeželje in za našo Slovenijo .

Kaj bi ti dejal mladim, ki se šele odločajo ali bi ostali na kmetiji ali ne?

Mladim, ki se odločajo za poklic kmeta pa sporočam da se moramo zavedati da prihodnost kmetijstva stoji na naših ramenih ,mladih, ki verjamemo da se da . Da se da pridelati zdravo hrano doma ,ohranjati podeželje živo in naravo čisto.

The post Kratek intervju Nik Filišpek: “S ponosom lahko rečem, da sem mladi kmet!” appeared first on e-Maribor.

Legendarni hrvaški smučar Ivica Kostelić, ki bo letos dopolnil že 45 let, je  eden najuspešnejših hrvaških alpskih smučarjev. A ne obvlada le belih strmin, ampak lepo govori tudi slovensko.

Ivica Kosteelić  je na Slovenskem oglaševalskem festivalu (SOF) spregovoril o svojih pogled na uspeh, kako premika meje zmogljivosti ter o pomenu vrednot v športu ter življenju. Sicer znanje slovenščine izhaja še iz otroštva. Morda je nekoliko manj znano dejstvo, da je Kostelič kot otrok eno leto preživel v Celju, kjer je obiskoval četrti razred osnovne šole. Njegov oče Ante Kostelić (86) je bil takrat namreč trener rokometnega kluba. Pišejo Slovenske novice.

V pogovoru z Delom je Kostelić tudi tokrat navdušil tudi z brezhibno slovenščino. Ob objavi intervjuja in video posnetka na spletu so se zvrstili valovi pohval. Mnogi so bili navdušeni nad njegovo tekočo in elegantno slovenščino: »Wow, tale njegova slovenščina je carska. Respect.«, »Čudoviti intervju z Ivico Kostelićem. Se vidi, kako lepa slovenska izgovorjava.

@delo.siIvica Kostelić se zaveda tudi pomena psihične trdnosti: »Strah je normalen. Vprašanje je, kako deluješ, ko te je strah. Spustil sem se z ledenika na Aljaski – ni šlo brez strahu. A ključ je, da znaš ob robu še vedno funkcionirati. Mentalne ovire bodo tam tudi čez deset let. Pomembno je, kaj si rečeš. Lahko spremeniš misli. Lahko rečeš: ‘Zmorem.’ In to te naredi močnejšega. Če si govoriš, da si slab, pa greš korak nazaj.« Več si preberite na delo.si♬ original sound – Delo

Kostelić je tako lahko za zgled tistim, ki že leta in leta živijo v Sloveniji, pa ne znajo (ali nočejo) govoriti slovensko.

The post Tako lepo slovensko, pa govori hrvaški smučar Ivica Kostelić appeared first on e-Maribor.