Pred tremi leti je 30-letnik doživel hudo delovno nesrečo. Med delom je padel kar osem metrov globoko in se huje poškodoval. Dolgo se je zdravil. Danes  pa hodi z opornico in berglo, gibljivost zapestij pa ostaja omejena. A na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pravijo, da lahko dela.

V V zdravstveni dokumentaciji 30-letnika je zapisana stoodstotna telesna okvara, je dejal za oddajo 24ur. Kljub temu pa je bil po treh letih bolniškega staleža ocenjen kot sposobnega za delo, vendar na drugem delovnem mestu.  Takšna presoja je pomenila zaključek bolniškega staleža, ki mu ga je na podlagi odločbe zaključil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

30-letnik ima v dokumentaciji navedeno omejeno gibanje zapestja in nefunkcionalna desna stran telesa. Po odločbi bi moral delati kot operater video nadzora. Delo poteka za računalnikom in vključuje spremljanje kamer ter pisanje poročil. Takšno delo je že preizkusil v okviru poklicne rehabilitacije v URI Soča, kjer so ugotovili, da z eno roko ne zmore opravljati računalniškega dela na ravni, ki bi omogočala redno zaposlitev. Pišejo Slovenske novice.

Na ZZZS so očitno ugotovili, da s pomočjo leve roke lahko dela z desno. kot bi se delali norca iz invalida. Takšna odločitev odpira tudi številna vprašanja o tem, kako se v praksi ocenjuje delovna zmožnost posameznika in ali sistem dovolj upošteva realne življenjske omejitve ljudi po hudih poškodbah.

Je o stanju tega 30-letnika odločal kakšen “Golobov” administrator?

The post Norost ZZZS! Invalida, ki se komaj premika poslali delat appeared first on e-Maribor.

Obljube aktualne vlade o dostojnem življenju, socialni pravičnosti in nižjih stroških oskrbe starejših vse pogosteje trčijo ob kruto realnost ljudi. Primer Mariborčanke, ki se je obrnila na javnost, razgalja, kako daleč so besede oblasti od vsakdanjega življenja številnih družin.

Mariborčanka ima okoli 1.000 evrov mesečnih prihodkov. Njen mož, ki je invalid in je nameščen v Domu Danice Vogrinec Maribor, ki ga vodi član aktualne vlade – Gibanja Svobode Marko Slavič, pa prav tako prejema skoraj 1.000 evrov prihodkov. Skupaj torej zakonca razpolagata z okoli 2.000 evri na mesec. A položnica za domsko oskrbo znaša kar 2.068 evra. To pomeni, da jima po plačilu osnovne oskrbe ne ostane praktično nič – ne za stroške doma, ne za zdravila, ne za nepredvidene izdatke, ne za hrano.

Takšni primeri še posebej bodejo v oči ob dejstvu, da se je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac večkrat javno pohvalil, da bodo z ukrepi vlade položnice v domovih za starejše nižje, sistem pa pravičnejši. Resničnost na terenu kaže ravno nasprotno. Stroški rastejo, ljudje pa so vse bolj ujeti v brezizhoden položaj, kjer niti dve povprečni plači ne zadoščata za osnovno oskrbo invalida v javnem domu. In to po tem, ko mora vsak državljan plačati davek za take primere, samo zato, da bo oskrba v domovih za ostarele cenejša. Ste prevarali ljudi, spoštovani predstavniki Levice?

Hči omenjenega invalida nam je povedala: “S strani socialne delavke sva z mamo izvedeli, da oče ni bil vključen v skupino s starostniki za dolgotrajno oskrbo, saj spada v skupino C, ki je bila izvzeta iz zakona. Vlogo za socialno oskrbo nato nisva podali na CSD Maribor, saj nam je iz Ministrstva za dolgotrajno oskrbo Ljubljana, bila podana informacija, da bodo v oskrbo vključeni vsi- tako starostniki kot tudi invalidi. Svetovali so nam, naj v DSO-u oddajo soglasje za dolgotrajno oskrbo, saj da bodo oni to lažje uredili, zaradi posedovanja osebnih podatkov očeta. Z upanjem da bo zadeva sprovedena, kot je bilo obljubljeno, smo predali zadevo v roke DSO-u.”

V torek, 13.1.2026  je na dom prispela prva položnica, s pričakovanim nižjim plačilom. A sledil je šok: 2.068,00 €. Dosedanji znesek je znašal 1.486,00€. Sedaj me zanima, s kakšnim razlogom se je sploh cena dvignila? In zakaj oče ni bil vključen v tako lepo opevan Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kakšnih dodatnih oziroma posebnih storitev, je bil oče deležen v decembru, za takšen drastičen dvig cene? Kaj se je v enem mesecu spremenilo, glede na to, da dom niti nima usposobljenega in strokovnega kadra za skrb invalidov? Se sprašuje naša sogovornica.

Kot je za naš portal zaupala hči, omenjenega invalida, je oče v domu deležen enake oskrbe, kot vsak drug starostnik in ni deležen popolnoma nobene posebne nege in oskrbe. “Kot invalidna oseba, ni deležen nobenih posebnih dodatnih storitev, saj dom ne nudi zato ustrezno usposobljenega kadra. O takem dvigu cen ni nihče nikogar obvestil. Nobenega klica ni bilo recimo s strani DSO,” pravi naša sogovornica

Seveda je brez besed ostal tudi večni direktor Doma starejših Danice Vogrinec Maribor, Marko Slavič, velik zagovornik stranke Svoboda. In dobro bi bilo če bi bil še zagovornik svojih varovancev. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, komu so bile namenjene vladne obljube? Tistim, ki komaj preživijo iz meseca v mesec, ali zgolj za politične govore in nastope pred kamerami? Primer iz Maribora ni osamljen, temveč simptom širšega problema – socialna politika Golobove vlade se v praksi sesuva na plečih najranljivejših.

Za številne družine je tako “solidarna prihodnost” postala prazna fraza, realnost pa neusmiljen obračun, ki ne pozna usmiljenja ne do invalidov ne do njihovih svojcev. Sramota!

The post Primer dolgotrajne oskrbe v Mariboru? Invalid mora za oskrbo plačati kar 600 evrov več! appeared first on e-Maribor.