Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o osnovni šoli.

Sodobni vzgojno-izobraževalni procesi morajo z upoštevanjem razvojnih značilnosti otrok in učencev zagotavljati podporo celostnemu intelektualnemu, čustvenemu, moralnemu, socialnemu in telesnemu razvoju otrok in učencev ter jih opolnomočiti, da bodo pripravljeni in motivirani za vseživljenjsko izobraževanje in učenje, za sodelovanje v demokratični družbi ter bodo hkrati znali poskrbeti za razvoj življenjske odpornosti in prožnosti.

Razvoj na področju digitalnih tehnologij je v zadnjih desetletjih globoko spremenil družbo, v kateri živimo. V naslednjih letih se spremembe, ki izhajajo iz razvoja digitalnih tehnologij, obetajo pri vseh poklicih, znanstvenih disciplinah in posledično tudi pri učnih načrtih. Te spremembe zahtevajo, da v skladu z njimi vse otroke izobrazimo, da bodo lahko postali kritično razmišljajoči in kompetentni državljani, ki bodo v najširšem možnem smislu prispevali in oblikovali družbo prihodnosti.

Ne glede na vse navedeno pa je vključenost vsebin računalništva in informatike v obvezni del veljavnega učnega načrta za osnovne šole v Sloveniji minimalna. Zajema le osnovno znanje dela s podatki ter razpravo o globalizaciji in vplivu digitalnih tehnologij na družbo. Samostojnega predmeta za razvijanje digitalnih kompetenc in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v obveznem predmetniku ni.

Zaradi vsega navedenega je Poslanska skupina SDS pripravila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o osnovni šoli, s katerimi predlaga uvedbo obveznega predmeta računalništvo in informatika v osnovne šole. S tem bi učenci pridobili in razvili temeljna znanja računalništva in informatike ter spretnosti pri razvijanju teh znanj.

The post Predlog uvedbe obveznega predmeta računalništvo in informatika v osnovne šole appeared first on e-Maribor.

Naš članek, kjer so se zaskrbljeni starši osnovne šole Rudolf Maister obrnili na nas, zaradi učiteljice razrednega pouka, ki ne zna slovensko, se je razširil, kot požar. Odgovorila nam je tudi ravnateljica te osnovne šole.

Ravnateljica osnovne šole, Rudolf Maister, Mihelca Fajs se nam je po objavi članka oglasila z dopusta in nam poslala zajetno dokumentacijo, ki dokazuje da je učiteljica razrednega pouka A. Ristić, usposobljena za delo na tej osnovni šoli.  

Na prosto delovno mesto učiteljice razrednega pouka, je Ristićevo v bistvu poslal Zavod za zaposlovanje iz Maribora. Iz osnovne šole Rudolf Maister pa so Rističevi sporočili, da je bila izbrana, kot najustreznejša kandidatka. Ristićeva, je dobila celo potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu v Sloveniji, naredila pa je celo izpit iz znanja slovenščine, kot nam dokazujejo dokumenti, ki nam jih je poslala ravnateljica te “zloglasne” šole. Kdo je tej učiteljici podelil izpit iz znanja slovenskega jezika, pa je drugo vprašanje.

Bo pa učiteljica, deležna, če česa drugega ne, vsaj pogostejših hospitacij s strani ravnateljice in opozoril naj ne uporablja “neslovenske” izraze. Zagotovo izrazi, kot so:  “Dođi ovamo, dobar dan, neznaš ništa, nemoj više” niso odraz našega jezika in pri tem bi morali biti še kako strogi.

Rudolf Maister, po katerem šola nosi ime, se ob tem zagotovo obrača v grobu. Je to tisto slovensko izobraževanje, ki ga želimo za naše otroke?

The post Ravnateljica OŠ v Šentilju se brani, da ima učiteljica, ki ne zna slovensko, vse potrebne kompetence? appeared first on e-Maribor.

Kaj se dogaja z našo lepo državo in še več, kaj se dogaja z našim lepim slovenskim jezikom? Na osnovni šoli Rudolfa Maistra v Šentilju poučuje učiteljica otroke stare od 7 do 8 let, ki slovenščine sploh ne obvlada.

Učiteljica razrednega pouka mora obvladati širok spekter znanj, veščin in kompetenc, saj ima pomembno vlogo pri oblikovanju temeljev otrokovih znanj, spretnosti, in vrednot. Seveda je znanje slovenskega jezika eden ključnih pri sporazumevanju. Še posebej ko gre za poučevanje otrok starih od 7 do 8 let.

Na osnovni šoli Rudolf Maister v Šentilju imajo 7 ali 8 let stari otroci, ki so v drugem B razredu, učiteljico A. Ristić, katere ne razumejo. Sami pravijo, da govori čudno in po njej pobirajo besede, ki niso značilne za slovenski jezik, kot so: “Dođi ovamo, dobar dan, neznaš ništa, nemoj” in podobno. Poleg tega, naj učiteljica ne bi, kot so nam zatrdili starši otrok, uporabljala niti dvojine, ki je značilna za slovenski jezik. Ker je omenjena učiteljica A. Ristić razredna učiteljica, poučuje torej vse predmete, torej tudi slovenščino.

Ogorčeni starši učencev, 2. B razreda, osnovne šole Rudolf Maister Šentilj se upravičeno sprašujejo, kakšno izobrazbo bodo dobili njihovi otroci, če omenjene učiteljice v šoli niti ne razumejo dobro, kaj šele, da bi se od nje lahko kaj naučili. Tako morajo starši, svoje otroke doma dodatno izobraževati o pravilni rabi slovenskega jezika, da doma ne govorijo tujih besed, ki jih slišijo od svoje učiteljice.

Starši, ki so se obrnili na naš portal, seveda razumejo trenutni položaj v šolstvu, kjer primanjkuje učiteljev, a pri tem poudarjajo, da bi morala biti pravila, glede znanja jezika predvsem strožja, saj ti učitelji v šoli poučujejo otroke, ki ne razumejo več jezikov in so ob takem poučevanju povsem zbegani.

Z vprašanjem smo se zato na našem portalu obrnili na ravnateljico OŠ Rudolfa Maistra Mihelca Fajs, na njene odgovore še čakamo. Prav tako smo se z vprašanji obrnili na ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Vinka Logaja. Tudi na odgovor ministra še čakamo.

V imenu slovenskega jezika, katerega moramo Slovenci spoštovati in negovati, če nočemo, da bi propadel, bi moralo ministrstvo povleči koreniti spremembe v izobraževanju naših najmlajših. Tudi po zakonu o rabi slovenskega jezika se morajo učenci v šoli poučevati v slovenskem jeziku. V 12. členu zakona o rabi slovenskega jezika, namreč piše: “Na območju Republike Slovenije vzgoja in izobraževanje v javno veljavnih programih, od predšolske stopnje do univerze, potekata v slovenščini.”

Upajmo le, da je pravilnik o rabi slovenskega jezika prebrala tudi ravnateljica Mihelca Fajs.

The post Saj ni res, pa je! Učiteljica, ki poučuje v drugem razredu OŠ v Šentilju, ne zna slovensko? appeared first on e-Maribor.

Vlada Republike Slovenije je leta 1992 določila 1. marec za Dan Civilne zaščite v Republiki Sloveniji. Z Dnevom Civilne zaščite želimo krepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o vlogi Civilne zaščite pri varstvu pred njimi, želimo pa tudi poudariti pomen mednarodnega sodelovanja pri razvoju zaščite človeka in njegovega okolja.

Civilna Zaščita je sistem organiziranega ukrepanja, ki se aktivira v primeru nesreč, katastrof, terorističnih napadov, epidemij in drugih izrednih razmer. Njen namen je zmanjševanje posledic takšnih dogodkov in zagotavljanje pomoči prizadetim. 1. marec, kot Dan Civilne Zaščite, je priložnost za ozaveščanje in opominjanje javnosti na pomen preventive, pripravljenosti ter sodelovanja v primeru kriznih situacij.

Signali siren na gasilskih domovih in ostalih zgradbah: Kaj pomenijo?

Ključni vidiki delovanja Civilne Zaščite

Eden izmed ključnih vidikov delovanja Civilne Zaščite je izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov ter prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati v primeru nesreč. Ti ljudje se pogosto izpostavljajo nevarnostim, da bi reševali druge, zato je njihovo znanje in pripravljenost ključnega pomena.

Poleg tega je pomembno, da vsak posameznik prevzame odgovornost za lastno varnost in pripravljenost na morebitne nesreče. To vključuje izdelavo načrta za primer izrednih razmer, zaloge hrane in vode ter osnovno znanje o prvi pomoči. Sodelovanje in podpora lokalnim enotam Civilne Zaščite pa lahko bistveno pripomore k učinkovitemu odzivu v primeru kriznih situacij.

Ob 1. marcu, Dnevu Civilne Zaščite, se torej spomnimo na pomembno delo in prispevek vseh, ki delujejo v tem sistemu. Hkrati pa nas opominja, da je varnost skupnostna odgovornost, ki zahteva sodelovanje in pripravljenost vsakega posameznika. Z ozaveščanjem, izobraževanjem in pripravljenostjo lahko skupaj zmanjšamo posledice nesreč ter zagotovimo varnejšo prihodnost za vse.

Na koncu si ob Dnevu Civilne Zaščite zapomnimo, da je skupnostna varnost temeljni kamen naše odpornosti. Vzpostavitev trdnih vezi med ljudmi, zavedanje o nevarnostih ter pripravljenost na soočanje s kriznimi situacijami so ključni za oblikovanje varnega in stabilnega okolja. S solidarnostjo in medsebojno podporo gradimo ne le obrambno moč, temveč tudi upanje za svetlejšo prihodnost. Vsak posameznik se lahko počuti varnega in zaščitenega.

The post 1. marec – Dan Civilne Zaščite appeared first on e-Maribor.

Nedemokratična načela parlamentarizma očitno sodijo med delo predsednika parlamenta Igoja Zorčiča. Na decembrsko sejo namreč ni uvrstil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Zorčič predloga zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja ni uvrstil na decembrsko sejo

Nagajanje levice na petkovi nočni seji po tem, ko so kar 2x zahtevali prekinitev seje in odmor je dobil epilog. Igor Zorčič, kot predsedujoči na decembersko sejo namreč ni uvrstil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ker je parlament glasoval po 22. uri. A pri tem je poterbno povedati, da je na petkovi nočni seji šlo za neverjetni manever Levice, ob pomoči LMŠ-ja. Najprej so zahtevali 4x po 45 minut pavze in uničili delovni dan, potem je bila ura že pozna, oni pa so sejo še vedno prekinjali z raznimi postopkovnimi zavlačevanji.

Spomnimo: Po skoraj osmih urah, nekaj pred 22. uro je prvak Levice Luka Mesec  predsednico odbora Ivo Dimic opozoril, da odbor po 22. uri ne sme zasedati. Predlagal je prekinitev seje. 

“Po petkovi seji odbora za izobraževanje, ki je v nasprotju z odločitvijo kolegija delal preko 22.00 ure, sem se odločil, da ZOFVI ne uvrstim med gradivo decembrske seje.” je dejal Igor Zorčič. 

Očitno tudi Zorčič, ki se sicer še ni odločil v katero stranko pravzaprav spada, dela po levičarski pameti. Sicer pa je la še 400 dni, pa se Zorčič ne bo več mučil z nerazumnimi odločitvami.

O pobalinskem obnašanju poslancev Levice pa Zorčič ni rekel nič!

Neverjetno talibansko obnašanje poslancev @strankalevica #KUL v @Drzavnizbor, mimo poslovnika, nasilno in nestrpno, nevredno funkcije zakonodajalca. Predstavljajte si stampedo na @RTV_Slovenija @POP_TVprogram, če bi tako ravnali poslanci @strankaSDS ali @NovaSlovenija https://t.co/TxTgfeQThh

— Janez Janša (@JJansaSDS) December 4, 2021

P.M.

The post Zorčič po levičarski logiki. ZOFVI ni uvrstil med gradivo decembrske seje. appeared first on e-Maribor.

Branimirja Štruklja poznamo, kot glavnega tajnika in zastopnika v Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) ter Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. A je še več, kot to.

Bogati Branimir Štrukelj?

O njegovi plači tokrat nebi, čeprav je višja, kot jo prejema recimo predsednik vlade. Zanimivi so drugi prihodki. V Kapitalski družbi je v letih 2009 do 2011, v času, ko je vlado vodila stranka SD, Branimir Štrukelj prejel 8.994 evrov, od tega največ v letu 2009, ko je prejel kar 4.859 evrov. Nato je z Borutom Jamnikom oktobra 2011 prešel v novoustanovljeno Modro zavarovalnico in v letih od 2011 do 2020 kot član nadzornega sveta prejel 51.899 evrov. Skupno je bilo to rekordnih 60.893 evrov v dvanajstih letih.

Vendar to še ni vse. Rekordna zneska je prejel v letih 2019 in 2020. Po podatkih Letnih poročil (glej rubrika Druga razkritja) Modre zavarovalnice je leta 2019 prejel 14.754 evrov, v letu 2020 pa 8.050 evrov. V Modri zavarovalnici je zdaj namestnik predsednika nadzornega sveta. Vse to je, kot kažejo Letna poročila (in znotraj njih rubrika Druga razkritja) Kapitalske družbe in Modre zavarovalnice, prejel poleg redne plače, ki naj bi bila glede na javne objave okoli 5.600 evrov bruto mesečno. Piše Demokracija.

V Modro zavarovalnico se že vsa leta steka denar za dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev. V letu 2019 so bili njeni letni prihodki blizu 90 milijonov evrov, za lani pa še ni podatkov. Zlata jama za posameznike torej!

To je tisti Branimir Štrukelj, ki naj bi bil tudi član Levice?

P.M.

The post Vas zanima koliko zasluži glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj? appeared first on e-Maribor.

Janez Cigler Kralj je predstavil predloge sprememb zakona o urejanju trga dela, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Brez obveznega šolanja ob otroški dodatek?

Tisti starši, ki otrok brez opravičenega razloga ne bodo pošiljali v šole, ne bodo več prejemali otroškega dodatka v denarni obliki.

»Če otrok iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje OŠ, se otroški dodatek avtomatsko začne izplačevati v materialni obliki za tri mesece, saj verjamemo, da je izobrazba ključnega pomena pri izhodu iz revščine,« je napovedal minister za minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pristojni s predlogi prav tako uvajajo ukrep za preprečevanje trajne brezposelnosti, po katerem je primerna zaposlitev po novem tudi zaposlitev, ki ustreza največ za dve ravni nižji izobrazbi brezposelnega glede na ustrezno zaposlitev, medtem ko je doslej lahko bila nižja za največ eno raven. Z novelo zakona za družinske prejemke se predlaga tudi, da se materialni položaj ugotavlja zgolj na podlagi dohodka in ne več tudi premoženja, pišejo Slovenske novice.

Cigler Kralj obljublja pregleden in uporabniku prijazen socialni sistem. V središče odločanja o pravicah želijo postaviti ljudi in njihovo dostojanstvo.

P.M.

The post NOVOST! Brez obveznega šolanja otrok ob otroški dodatek? appeared first on e-Maribor.

Sredi največje epidemiološke krize, sredi največjega navala obolelih v bolnišnice, Ustavno sodišče pošilja otroke nazaj v šolo?

Ustavno sodišče pošilja otroke nazaj v šolo

Ustavno sodišče je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da glede na to, da za izvajanje ukrepa začasne prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, v katerih naj bi bili ti ukrepi podaljšani z neveljavnimi vladnimi sklepi, ni ustrezne pravne podlage (ker niso bili objavljeni v Uradnem listu), bi se morale te organizacije takoj ponovno odpreti.

[adinserter block=”3″]
“Ustavno sodišče se zaveda, da epidemiološka slika v državi morda še ne dopušča zbiranja ljudi v tako velikem številu zavodov s področja vzgoje in izobraževanja oziroma da so v zvezi z njihovim odprtjem morda potrebne določene usmeritve in organizacijske prilagoditve. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS sprejelo način izvršitve svoje odločitve. Odločilo je, da sprejeta odločitev učinkuje šele po preteku treh dni od njene objave v Uradnem listu,” so zapisali.

S tem bodo imeli organi, ki so pristojni odločati o zaprtju zavodov s področja vzgoje in izobraževanja in odrediti izvajanje šolanja na daljavo, na voljo dovolj časa, da ponovno pretehtajo strokovno utemeljenost takšnih ukrepov in se v zvezi s tem ustrezno odzovejo oziroma da odredijo vse, kar je morebiti potrebno za prehod na ponoven način izvajanja vzgoje in izobraževanja v institucijah, ki to izvajajo.

[color-box color=”blue”] Glede na to, da je ena izmed možnih odločitev, ki jo bo lahko sprejela vlada, tudi ta, da morajo biti šole in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja še naprej zaprti, Ustavno sodišče dodaja, da bi bili, upoštevaje trenutne razmere, izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka, ki se nanašata na prepoved izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.[/color-box]

O tem, kako se bo odzvala vlada bomo poročali tekom dneva!

PM

The post Ustavno sodišče pošilja otroke nazaj v šolo? A ni nujno da se bodo šole zares odprle! appeared first on e-Maribor.

V času med 19. 10. in 23. 10. bo v srednjih šolah, glasbenih šolah in v osnovnih šolah od 6. do 9. razreda izobraževanje potekalo na daljavo.

Učenci od 1. do 5. razreda bodo pouk obiskovali v šoli.

Zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in osnovne šole s prilagojenim programom bodo izvajali vse programe v šoli oziroma zavodu. Vzgojni program v domovih za učence s posebnimi potrebami se izvaja v domu.



Prav tako se nespremenjeno izvaja delo v vrtcih, dijaških ter študentskih domovih, pri čemer ministrstvo poziva, da spodbudijo kar največje število dijakov k odhodu domov in na ta način zagotovijo varno okolje tistim dijakom, ki doma nimajo ustreznih pogojev za delo in učenje na daljavo. Enako morajo imeti možnost ostati v domu dijaki in študenti tujci.

Izobraževanje na daljavo bo potekalo tudi na področju izobraževanja odraslih in v višjih strokovnih šolah.

Visokošolski zavodi delujejo v skladu s sklepi in smernicami univerz oz. njihovih članic.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Kako bo potekal izobraževalni proces ob razglašeni epidemiji? appeared first on e-Maribor.

Osrednji namen zasedanja je bila priprava Osnabrüške deklaracije o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki bo nadgradila obstoječo Kobenhavnsko deklaracijo. Ministri so razpravljali tudi o vplivu pandemije Covid-19 na poklicno izobraţevanje in usposabljanje, pozornost pa namenili še posodobljenemu Programu za znanja in spretnosti, ki ga je julija 2020 objavila Evropska komisija. Ministrice in ministri so prepričani, da lahko EU izstopi iz krize, ki jo je povzročila pandemija Covid-19, močnejša, za kar pa bo potrebno okrepiti sodelovanje.

Ob robu srečanja, se je prvič sestal tudi predsedniški trio ministric in ministra za izobraževanje Nemčije, Portugalske in Slovenije. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec je kot partnerica predsedujočega tria izpostavila, da Evropa potrebuje novo vizijo znanja za prihodnost. Ta bo morala odgovoriti na potrebe mladih in starejših. »To bomo dosegli s sodelovanjem in vključevanjem vseh deležnikov, od odločevalcev do izvajalcev, socialnih partnerjev ter drugih družbenih skupin na vseh ravneh, od lokalne do evropske,« je poudarila ministrica.

Ministrice in ministri so pozornost namenili vlogi poklicnega izobraževanja in usposabljanja v spreminjajočem se svetu. Nicolas Schmit, evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice, je dejal, da je potrebno spremeniti obstoječe paradigme in prepričanja, ne samo na področju izobraževanja temveč tudi gospodarstva, zaposlovanja in klimatskih sprememb. Digitalizacija in uporaba orodij, ki jih prinaša umetna inteligenca, pa sta ključni za prihodnji razvoj tako poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot družbe v celoti. Posebej je izpostavil pomen socialnih partnerjev, saj ocenjuje, da poklicno izobraževanje in usposabljanje odlično deluje v državah, ki tradicionalno gojijo dobre odnose z njimi.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Slovenija večino ukrepov, ki naslavljajo odličnost, transparentnost in kakovost na področju izobraževanja podpira, saj meni, da lahko na ta način izboljšamo zaupanje vanje in razširimo polje njihovega delovanja, je izpostavila ministrica prof. dr. Simona Kustec. V razpravi je še posebej poudarila, da je potrebno v okviru spreminjajočih se pogojev za poklicno izobraževanje in usposabljanje poleg različnih deležnikov prepoznati tudi potrebe mladih. Vprašati jih je potrebno, kaj želijo, kaj potrebujejo za življenje, kakšne službe in delo si predstavljajo v prihodnosti. Vedeti pa je potrebno tudi, kako lahko njihove ideje vključimo v načrtovanje.

Evropske ministrice in ministre je opozorila na raznolikost nacionalnih izobraževalnih sistemov ter izpostavila, da je pri zastavljanju skupnih ciljev potrebno te razlike upoštevati, kar je v zaključnem govoru izpostavila tudi nemška ministrica Anja Karliczek. Kot primer je ministrica dr. Kustec navedla različnost v doseganju najvišje stopnje izobrazbe. Nekatere države so naklonjene krajšim izobraževalnim programom, medtem ko Slovenija z eno najvišjih stopenj izobrazbene strukture v Evropi stremi k ohranjanju oziroma izboljševanju obstoječega stanja.

Ministrice in ministri so opravili tudi prve razmisleke o Osnabrüški deklaraciji. Z njo želi nemško predsedstvo obuditi aktivno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in veščin, hkrati pa deklaracija pomeni tudi odziv na razmere, ki jih je povzročila pandemija Covid-19.

»Osnabrüška deklaracija vključuje različna področja, od vpliva umetne inteligence pa do spremenjene demografske strukture prebivalstva. Zato podpiramo zastavljene cilje, ki bi omogočili vzpostavitev trajnostnih pristopov na različnih družbenih področij,« je dejala ministrica prof. dr. Kustec in se zavzela za skupne evropske mehanizme, kot so mobilnost in skupno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Ob robu srečanja se je ministrica prof. dr. Kustec bilateralno srečala s švicarsko državno sekretarko za izobraževanje. Spregovorili sta o sodelovanju Švice kot polnopravne članice v programih Obzorje Evropa in Erasmus+. Strinjali sta se, da je to vprašanje potrebno nasloviti tudi v okviru predsedujočega tria Nemčija, Portugalska in Slovenija.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Evropski ministrice in ministri za izobraževanje o prihodnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja appeared first on e-Maribor.