Za letošnji jubilejni zajtrk je bil, na pobudo Čebelarske zveza Slovenije, izbran slogan »Zajtrk z medom – super dan!«. Njegova izvedba pa zaradi epidemije COVID-19 letos ne bo tradicionalna, ampak malo drugačna, in ne bo izvedena po šolah in vrtcih kot v preteklih letih.

Letos več pozornosti namenjamo samemu ozaveščanju o ključnih sporočilih projekta, in sicer o pomenu rednega zajtrkovanja ter poseganju po živilih iz lokalne bližine. »Hrana, ki je bila pridelana in pripravljena v bližini, je bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje in poudarjanje okusa. Vse te prednosti nam zagotavlja lokalna oziroma slovenska hrana,« pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so nosilci projekta Tradicionalni slovenski zajtrk.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});
Čas, ko so otroci doma in se izobražujejo na daljavo, odpira nove možnosti za osveščanje o pomenu zajtrka in zdrave prehrane tudi v boju proti novemu koronavirusu. Zdravstvena stroka namreč opozarja, da je zelo pomembno redno začeti dan z zajtrkom, ki telo oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi snovmi. Po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zajtrkovanje pozitivno vpliva tudi na učenje, saj se izboljša reševanje kompleksnih nalog, logično sklepanje in aritmetika, reševanje problemov, pozornost ter spomin.

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk ima torej širši pomen, saj gre za vzgojo in izobraževanje otrok o temah, kot so zdrav življenjski slog, zdrav način prehranjevanja, pomen lokalne pridelave in predelave hrane, varstvo in skrb za okolje ter vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Šole vsebine projekta vsako leto smiselno vključijo v medpredmetno povezovanje, in sicer v gospodinjstvo, biologijo, spoznavanje okolja, likovno umetnost, slovenščino, naravoslovje in tehniko, družbo, geografijo.

Zato verjamemo, da bodo tudi letos šole in tisti vrtci, ki delujejo v omejenem obsegu, v prilagojeni obliki uspešno in z veseljem izvedli projekt.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Jubilejni 10. Tradicionalni slovenski zajtrk letos v drugačni obliki appeared first on e-Maribor.

Slovenija ima enkratne pogoje za pridelavo resnično kakovostnih jabolk. Naša dežela je obdarjena z vrhunsko klimo in zemljo za pridelovanje jabolk. Glede trdote in vsebnosti sladkorjev, ki zagotavljajo optimalno zrelost, so slovenska jabolka resnično nadpovprečna. To potrjujejo tudi meritve kakovosti.

Naši sadjarji se trudijo, da so jabolka pridelana na čim bolj naraven način. Oberejo jih v optimalnem obiralnem oknu, poti od hladilnika do trgovine pa so čim krajše. Tako potrošnik lahko v jabolku užije največ vitaminov, sočnosti in svežine.

Lokalno pridelano jabolko ima v sebi toliko koristnih hranil, ki jih v času virusov naše telo še posebej potrebuje, da bi bilo res škoda, če ga spregledamo. Jabolka so naravni vir sladkorjev, prehranskih vlaknin, pektina, koristnih mikroelementov, vitaminov in rastlinskih fenolov. Jabolka so tudi bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo vitamin A, vitamine skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) in vitamin C. Med rudninskimi snovmi je v jabolku največ kalija, ki mu sledijo natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, fosfor, bor, silicij in jod. Jabolka so za nameček tudi še kako dobrodošel vir različnih antioksidantov, zlasti fenolnih spojin, karotenoidov in flavonoidov.

Če to vse seštejemo, hitro pridemo do ugotovitve, da gre za pravo malo zdravilno bombo. A pozor: nekateri med nami smo malce razvajeni in si jabolka pred zaužitjem radi olupimo, saj nam jabolčna lupina ne gre tako v slast. Težava je v tem, da je prav v lupini daleč največ vitamina C, in sicer tik pod njenim površjem, kjer ga je kar šestkrat več kot v mesu jabolka. V njej je tudi največ (več kot dve tretjini!) vlaknin, in tam so tudi skoraj vsi antioksidanti.

Ali ste vedeli, da…

so v Sloveniji še vedno zastopane stare avtohtone sorte, kot so: beličnik, bobovec, boskopski kosmač, carjevič, itd. Uporabljamo jih lahko za sok, jabolčnik, kis ali pa za ozimnico. Ob intenzivnem prodiranju in uveljavljanju novih sort je skrb za ohranjanje starih sort zelo pomembna iz več vidikov: skrb za ohranjanje genetskega materiala, ohranjanje sortnosti v ponudbi jabolk, izhodiščni material za vzgojo novih sort, ohranjanje izgleda kulturne krajine in ravnovesja v naravi ter imajo pomemben gospodarski pomen.

MKGP preko ukrepov Programa razvoja podeželja spodbuja saditev travniških sadovnjakov, za ljubiteljske sadjarje pa so na trgu dostopne sadike starih sort, predvsem za tiste, ki imajo nostalgijo po starih aromah, okusih, barvah in različnih oblikah plodov.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Začela se je sezona jabolk – podprimo domače! appeared first on e-Maribor.