Meritve kakovosti zraka kažejo, da se njegova kakovost izboljšuje in da je večina onesnaževal pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. To nas veseli, po drugi strani pa se moramo zavedati, da je kakovost zraka močno povezana z vremenom.

Zadnja leta se ukvarjamo predvsem s problematiko delcev. Podrobnejša analiza razkrije, da interpretacija onesnaženosti zraka z delci ni tako enostavna. Če se osredotočimo na posamezne zimske epizode, ki so bile meteorološko ugodne za akumulacijo onesnaževal, ugotovimo da se ravni delcev v zadnjem obdobju niso zmanjševale. Je pa bilo v letu 2019 tovrstnih epizod manj kot na primer v letu 2017. Vzrok za boljšo kakovost zraka je bil torej predvsem v ugodnejših vremenskih pogojih, ki so bila zadnja leta naklonjena temu, da se je onesnaženje učinkoviteje redčilo.
[adinserter block=”3″]
Pri vrednotenju učinkovitosti izvajanja ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka moramo biti torej previdni, saj lokalni izpusti kljub navideznem izboljšanju kakovosti zraka še vedno ostajajo na visoki ravni. Po drugi strani se vsi zelo dobro zavedamo, da so epizode visokega onesnaženja z delci povezane z vremenskimi pogoji, ob katerih se v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah zaradi temperaturnega obrata, ki preprečuje redčenje onesnaženj, nabirajo večje količine delcev in drugih onesnaževal.

Posebej pa je problematično kurjenje z neustreznimi gorivi (npr. stari papir in karton, vlažni les, plastika, embalaža in drugi odpadki) in nepravilno kurjenje. Oboje vodi do slabega izgorevanja lesne biomase in se pokaže neposredno kot gost temen dim iz dimnika. V jasnih zimskih popoldnevih se dim zadržuje v plitvi plasti nastajajoče inverzije in se s časoma razprši po celem naselju. Žal je tako, da lahko takšno stanje v mestu ali na vasi povzroči že en sam neozaveščen kurjač.

K boljšemu zraku v Sloveniji lahko torej prispevamo z zamenjavo zastarelih kurilnih naprav, uporabo ustreznega goriva in pravilnim kurjenjem. Izogibajmo se kurjenju na prostem in omejimo uporabo ognjemetov. Izpuste iz prometa lahko bistveno zmanjšamo, če namesto avtomobila uporabljamo skupni ali javni prevoz, k svojemu zdravju pa dodatno prispevamo, če se lahko na delo in po opravkih odpravimo peš ali s kolesom. Vsako dejanje šteje!

The post Vreme vpliva na kakovost zraka, ni pa odgovorno zanjo appeared first on e-Maribor.

Znanstveniki so našli atmosfersko območje brez delcev, ki so jih povzročile človeške dejavnosti, kot so kurjenje fosilnih goriv in zračni promet. Najčistejši zrak na Zemlji se očitno nahaja nekje na Antarktičnem oceanu.

Atmosfersko območje, imenovano zrak obmejnega sloja, ki napaja spodnje oblake, za katerega so ugotovili, da ga človekove (antropogene) dejavnosti ne spreminjajo. Do odkritja je prišla raziskovalna skupina z oddelka za atmosferske znanosti z univerze Colorado.

Znanstveniki so želeli ugotoviti, kaj se zadržuje v zraku in od kod prihaja z merjenjem njegove sestave bioaerosolov, naravnih ali umetnih delcev, ki obstanejo v zraku. Vzorci so bili odvzeti na krovu raziskovalnega plovila Investigator, ki je plul iz Tasmanije do ledenega roba Antarktike.

Znanstveniki so ugotovili, da zračni sloj ne vsebuje delcev, ki jih ljudje ustvarjajo s kurjenjem fosilnih goriv, potovanjih z letali ali avtomobili.

Podnebne spremembe nam kažejo, da človeški vpliv sega skoraj v vse kotičke tega sveta, raziskovalna skupina je zato domnevala, da bodo vplive našli tudi v zraku nad Južnim oceanom, ki obdaja Antarktiko.

»Bakterije v zraku nad Južnim oceanom smo lahko uporabili kot diagnostično orodje za odkrivanje ključnih lastnostih spodnje atmosfere,« je v izjavi povedal soavtor raziskave Thomas Hill.

»Na primer, da so aerosoli, ki nadzorujejo lastnosti oblakov Južnega Oceana, močno povezani z oceanskimi biološkimi procesi in da je Antarktika videti povsem izolirana od razkroja mikroorganizmov in odlaganja hranil na južnih celinah.«

»Te ugotovitve kažejo, da je Južni ocean eden redkih krajev na Zemlji, ki so ga antropogene dejavnosti minimalno prizadele.«

Študija je bila objavljena v  Proceedings of the National Academy of Sciences.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Odkrit najčistejši zrak na svetu appeared first on e-Maribor.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so za obdobje od 15. 3. 2020 do 15. 5. 2020 izvedli analizo kakovosti zraka. Gre za obdobje ukrepov za zmanjšanje širjenja COVID-19. V tem obdobju so bile v primerjavi z enakimi obdobji v preteklosti zaradi omejitve gibanja, zmanjšanja mobilnosti in druženja prebivalstva pomembno nižje predvsem emisije prometa.

Na ARSO je analiza pokazala, da izmerjene ravni NO2, NOx in delcev PM10 v tem obdobju in jih primerjali z ravnmi, izmerjenimi v enakem obdobju v preteklih letih. Na izmerjene ravni onesnaževal imajo namreč poleg emisij velik vpliv tudi meteorološki pogoji, ki imajo veliko medletno, pa tudi precejšnjo medkrajevo variabilnost.

Letošnje obdobje, zaznamovano s COVID ukrepi, je bilo v primerjavi z enakimi obdobji v preteklih nekaj letih bolj suho, s 50% manj padavinami kot v povprečju let 2016-2019, oziroma tretjino padavin izmerjenih v preteklem letu v enakem obdobju. Temperature so bile blizu povprečja preteklih let, na večini merilnih mest pa je bilo nekoliko bolj vetrovno kot v povprečju v enakem obdobju preteklih let.

Povprečne izmerjene ravni onesnaževal v obdobju COVID ukrepov na merilnih mestih Ljubljana, Celje, Zagorje, Maribor in Nova Gorica od leta 2016 dalje so prikazane na grafih. Prikazana je tudi primerjava povprečnih dnevnih potekov od leta 2012 naprej. Pri analizi za delce PM10 so izvzeti dnevi epizode puščavskega prahu med 27. 3. in 29. 3. letos.

Na ARSO so analizirali izmerjene ravni NO2, NOx in delcev PM10 v tem obdobju in jih primerjali z ravnmi, izmerjenimi v enakem obdobju v preteklih letih. Na izmerjene ravni onesnaževal imajo namreč poleg emisij velik vpliv tudi meteorološki pogoji, ki imajo veliko medletno, pa tudi precejšnjo medkrajevo variabilnost.

Letošnje obdobje, zaznamovano s COVID ukrepi, je bilo v primerjavi z enakimi obdobji v preteklih nekaj letih bolj suho, s 50% manj padavinami kot v povprečju let 2016-2019, oziroma tretjino padavin izmerjenih v preteklem letu v enakem obdobju. Temperature so bile blizu povprečja preteklih let, na večini merilnih mest pa je bilo nekoliko bolj vetrovno kot v povprečju v enakem obdobju preteklih let.

Povprečne izmerjene ravni onesnaževal v obdobju COVID ukrepov na merilnih mestih Ljubljana, Celje, Zagorje, Maribor in Nova Gorica od leta 2016 dalje so prikazane na grafih. Prikazana je tudi primerjava povprečnih dnevnih potekov od leta 2012 naprej. Pri analizi za delce PM10 so izvzeti dnevi epizode puščavskega prahu med 27. 3. in 29. 3. letos.

Največji vpliv ukrepov je bilo zaznati pri izmerjenih ravneh NOx, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47% nižje kot v enakem obdobju lani, oziroma 48% nižje kot povprečje let 2016 do 2019.

Rahlo manjši vpliv je bil opažen pri NO2 z 40% nižjimi izmerjenimi vrednostmi od preteklega leta ter od povprečja let 2016 do 2019.

Pri delcih PM10 je bil vpliv COVID ukrepov najnižji, letos so bile izmerjene ravni 13% nižje kot lansko leto, oziroma 14 % nižje v primerjavi s povprečjem let 2016 do 2019 v enakem časovnem obdobju.

Tak je bil vpliv COVID ukrepov na kakovost zraka v pomladanskem času. Pozimi oziroma v drugem delu leta bi bili zaključki o vplivu enakih ukrepov morda drugačni, saj je potrebno upoštevati tudi časovno spremenljivost emisij. Pozimi je največji problem onesnaženosti zraka z delci PM10 zaradi kurjenja v neučinkovitih malih kurišč, katerih emisije se zaradi COVID ukrepov predvidoma ne bi zmanjšale, morda bi se celo povečale, saj bi se zaradi omejitev gibanja prebivalci zadrževali doma.

Največji vpliv ukrepov je bilo zaznati pri izmerjenih ravneh NOx, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47% nižje kot v enakem obdobju lani, oziroma 48% nižje kot povprečje let 2016 do 2019.

Rahlo manjši vpliv je bil opažen pri NO2 z 40% nižjimi izmerjenimi vrednostmi od preteklega leta ter od povprečja let 2016 do 2019.

Pri delcih PM10 je bil vpliv COVID ukrepov najnižji, letos so bile izmerjene ravni 13% nižje kot lansko leto, oziroma 14 % nižje v primerjavi s povprečjem let 2016 do 2019 v enakem časovnem obdobju.

Tak je bil vpliv COVID ukrepov na kakovost zraka v pomladanskem času. Pozimi oziroma v drugem delu leta bi bili zaključki o vplivu enakih ukrepov morda drugačni, saj je potrebno upoštevati tudi časovno spremenljivost emisij. Pozimi je največji problem onesnaženosti zraka z delci PM10 zaradi kurjenja v neučinkovitih malih kurišč, katerih emisije se zaradi COVID ukrepov predvidoma ne bi zmanjšale, morda bi se celo povečale, saj bi se zaradi omejitev gibanja prebivalci zadrževali doma.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Kakovost zraka v obdobju ukrepov ob epidemiji COVID-19 appeared first on e-Maribor.

Mestna občina Maribor od leta 2002 sodeluje v Evropskem tednu mobilnosti, to je tradicionalni evropski pobudi, ki lokalne skupnosti vzpodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov in letos poteka med 16. in 22. septembrom. Slovenija v  Evropskem tednu mobilnosti in Dnevu brez avtomobila, sodeluje vsa leta. Cilj projekta je zmanjšati število lastniških vozil na cesti in tako prispevati k boljši kakovosti zraka, zmanjšati gnečo, hrup in škodljive izpuste.

Letošnji slogan Evropskega tedna mobilnosti je »Združimo moči, delimo si prevoz«. Z deljenjem prevoza zmanjšamo lastne transportne stroške in ogljični odtis, pa še naša dnevna potovanja postanejo zabaven družabni dogodek.

Nacionalni koordinator pobude je Ministrstvo za infrastrukturo, ki lokalne skupnosti povabi k sodelovanju in jim z gradivi, namenjenimi ozaveščanju, ter naborom aktivnosti pomaga pri izvedbi. Glavne izvajalke pobud pa so namreč občine, ki so tudi odgovorne in pristojne za lastne prometne ureditve. Število sodelujočih občin v Sloveniji ves čas raste, zadnja leta naravnost skokovito. Leta 2015 je iz okoli trideset občin, kjer se je število sodelujočih gibalo vrsto let, poskočilo na 60 občin, leta 2016 pa je v pobudi sodelovalo že rekordnih 74 občin.

Sodelujoče lokalne skupnosti vsak dan med Evropskim tednom mobilnosti pripravijo tematske dogodke, povezane z dolgoročno trajnostno mobilnostjo v mestih. Stalni poudarki so: javni prevoz, kolesarjenje, hoja, upravljanje mobilnosti, odgovorna raba avtomobila, mobilnost in zdravje, žive ulice/zelene poti.

Dan brez avtomobila

Letos bo evropski Dan brez avtomobila v petek 22. septembra, takrat mesta del mestnega središča zaprejo za motorni promet. Mestna občina Maribor bo ta dan omogočila brezplačen prevoz z mestnimi avtobusi na vseh linijah. Tako občine svojim občanom in obiskovalcem omogočijo doživetje mesta brez avtomobila, organizirajo različne izobraževalne, kulturne in zabavne dogodke ter v dogajanje vključijo čim več lokalnih interesnih skupin, kot so podjetja, trgovci, šole, različna društva in nevladne organizacije. Pestro dogajanje in prijetno vzdušje, ki nastane ob pripravljenih dogodkih, pokažeta prebivalcem in mestnim oblastem, da je mogoče to občutje z novo in trajnostno ureditvijo prometa razširiti na vse leto in v dobro vseh.

Iz Mestne občine Maribor sporočajo, da so bili v zadnjem letu na področju prometa in mobilnosti izvedeni naslednji projekti: začetek in postopno uvajanje souporabe vozil, uvedba novih avtobusnih linij, pomladitev avtobusnega voznega parka, uvedba ugodnejših pogojev nakupa dovolilnic za parkiranje električnih avtomobilov in nakup manjšega električnega vozila, ki bo v coni za pešce brezplačno prevažal potnike.

J. L.

The post Začenja se Evropski teden mobilnosti appeared first on e-Maribor.