Propadla ideja stranke SD in Svobode, da predsednik postane Milan Brglez se je razblinila. Brglez je bil izločen iz igre za predsednika že v prvem krogu. 

Za predsedniško kandidaturo Milana Brgleza je SD Tanje Fajon skupaj z Gibanjem svoboda Roberta Goloba investirala 190.617 evrov. Stranka Gibanje svoboda je svoj del stroškov, tako določa zakon, plačala na redni račun stranke SD. A  tem velikanskim vložkom se Brglezu ni uspelo uvrstiti v drugi krog. S 15,5 odstotno podporo glasujočih je ostal na tretjem mestu. Doživel je pravo sramoto. In veliko boljše je, da se je na hitro odpravil nazaj v Bruselj. 

V poročilu SD o Brglezovi kampanji je razkrito, da so s prostovoljnimi prispevki za Brgleza zbrali 96.600 evrov, še 94.017 evrov pa je prišlo iz rednega računa SD. Nakazila, ki so presegla povprečno plačo, so morali razkriti. Brglezu so v kampanji pomagali: Jan Šabič – 3.700 €, Tončka Šabič – 3.700 €, Ceglar Tjaša –  2.800 €, Rok Bucuk – 3.700 €, Miha Kregar –  3.700 €, Anja Lovrenčič– 3.700 €

Milan Brglez, slika: časnik

Brglez je tako zgodovina. Imel je na razpolago daleč največ denarja iz kar dveh strank, Svobode in SD, pa še nekaj posameznikov, se je našlo, ki so brezglavo trošili denar. Na koncu pa Brglez za veliko večjo plačo, kot jo prejema predsednik države sedi v Bruslju. 

The post Brglez za predsedniško kampanjo porabil daleč največ denarja. appeared first on e-Maribor.