Občina Makole leži v Dravinjski dolini, na zahodnem robu Haloz. Ustanovljena je bila marca 2006, ko se je izločila iz občine Slovenska Bistrica. Obsega približno 37 kvadratnih kilometrov in vključuje 13 naselij. Po podatkih Statističnega urada RS je sredi leta 2024 v občini živelo približno 2.045 prebivalcev. Tokrat smo v naše goste povabili Zlatko Dvoršak, kandidatko SDS, za županjo občine Makole.

Z Zlatko Dvoršak se je pogovarjal M.G.

Kdo je Zlatka Dvoršak? Kako bi se predstavili občankam in občanom, ki vas morda še ne poznajo? Kakšni ste zasebno, ko niste vpeti v občinsko politiko?

Zlatka Dvoršak: Sem najprej mama dvema sinovoma, partnerka, hči in prijateljica. Sem ženska, ki zna poslušati, povedati svoje mnenje, si zastaviti cilj in vztrajati, dokler ga ne doseže. Morda sem včasih tudi malo trmasta, vendar verjamem, da je vztrajnost pomembna, kadar si prepričan, da delaš nekaj dobrega.

Sem zaposlena in živim v vasi Strug, kjer imam svoj dom in družino. Tudi moji starši in tašča živijo v bližini, zato jih lahko pogosto obiščem. Rada imam življenje na vasi, stik z naravo in preproste stvari, ki človeka umirijo. Za sprostitev najraje urejam svoj vrt in skrbim za rože, včasih pa si z veseljem ogledam tudi kakšen dober film, predvsem dramo.

Svojih osebnih lastnosti pravzaprav ne bi posebej ločevala na tiste, ki me spremljajo v zasebnem življenju in tiste, ki jih prinašam v politiko. Takšna, kot sem doma, med prijatelji in v vsakdanjem življenju, sem tudi pri svojem političnem delu. Največ mi pomenijo iskreni odnosi, občutek, da se ljudje lahko zanesejo drug na drugega in prepričanje, da je treba za stvari, ki so nam pomembne, prevzeti odgovornost in jih podpreti z dejanji.

Kaj vam pomenijo Makole in kaj vas na domačem kraju najbolj navdušuje? Na kaj ste kot občanka najbolj ponosni?

Zlatka Dvoršak: Makole mi pomenijo veliko, saj sem se prav tukaj izoblikovala v osebo, kakršna sem danes. Tukaj sem obiskovala vrtec in osnovno šolo, si ustvarila družino in svoj dom.

Naš kraj me navdušuje predvsem s svojo naravo in ljudmi. Posebej cenim ljudi, ki vztrajajo na svojih domovih, skrbijo za svoje domačije in ohranjajo življenje na naših vaseh, čeprav bi jim bilo morda kje drugje lažje. Prav v tem vidim veliko vrednost naših krajev in razlog za ponos.

Zakaj ste se odločili kandidirati za županjo Občine Makole na lokalnih volitvah 15. novembra 2026? Kaj je bil glavni razlog za vašo odločitev?

Zlatka Dvoršak: Za kandidaturo sem se odločila predvsem zato, ker mi je mar za prihodnost naše občine. Želim si, da bi se Makole razvijale hitreje in da bi imelo vsako naselje enake možnosti za razvoj. Verjamem, da lahko s svojo voljo do dela, vztrajnostjo in pripravljenostjo na sodelovanje prispevam k temu, da se stvari premaknejo naprej.

Eden od glavnih razlogov za mojo odločitev je tudi pomanjkanje razvojnih projektov, ki bi mladim omogočili boljše možnosti za življenje v domačem okolju. Želim si, da bi mladi v Makolah videli svojo prihodnost, si tukaj ustvarili dom in jim zaradi pomanjkanja priložnosti ne bi bilo treba iskati boljše prihodnosti drugje.

Poslanka SDS Karmen Furman, kandidatka za županjo občine Makole in predsednica SDS Makole Zlatka Dvoršak ter Luka Kitak, predsednik SDM Makole

Katere življenjske izkušnje in vrednote so najbolj vplivale na vas? Kaj vas pri delu z ljudmi najbolj motivira?

Zlatka Dvoršak: Najbolj sta me skozi življenje izoblikovala delo na kmetiji in skrb za sočloveka. Delo na kmetiji me je naučilo odgovornosti, vztrajnosti in zavedanja, da je treba v vsako delo za  rezultat vložiti veliko truda.

Skrb za sočloveka pa me spremlja že od otroštva in me je močno zaznamovala. Naučila sem se, kako pomembni so razumevanje, potrpežljivost in pripravljenost pomagati drugemu. Največjo motivacijo mi dajejo ljudje s svojo hvaležnostjo, lepimi besedami in pripravljenostjo, da se tudi po prejeti pomoči še ustavijo in se z menoj pogovorijo.

Kandidirate kot kandidatka Slovenske demokratske stranke (SDS). Katere vrednote SDS so vam najbližje in kako jih želite prenesti v vodenje občine?

Zlatka Dvoršak: Vrednote, ki jih ves čas zagovarjam, so delo, družina in povezovanje. Menim, da so to temelji, na katerih lahko gradimo uspešno skupnost. Pri vodenju Občine Makole želim dati večji poudarek sodelovanju, saj verjamem, da lahko le s skupnimi močmi dosežemo več. Trenutno na tem področju vidim še precej prostora za izboljšave.

Kako bi ocenili trenutno stanje v Občini Makole? Kaj je dobro urejeno in na katerih področjih občina najbolj zaostaja?

Zlatka Dvoršak: Občina po mojem mnenju posluje iz leta v leto, brez večjih razvojnih projektov, zato je nujno čim prej sprejeti dolgoročno strategijo razvoja Občine Makole.

Dobro je, da imamo zagotovljene osnovne institucije, kot so vrtec, šola, zdravnik, pošta in trgovina, vendar menim, da je to premalo. Občina zaostaja pri izvedbi pomembnih projektov, kot je nadgradnja šolskega igrišča, ki bi osnovni šoli omogočala izvedbo športnega dne v celoti, starejšim pa ponudila prostor za medgeneracijsko druženje in izvajanje različnih aktivnosti. Prav tako bi bilo treba zagotoviti zemljišča, na katerih bi si mladi lahko ustvarili dom.

Če bi morali izpostaviti tri največje težave občine, katere bi bile in kako bi jih rešili?

Zlatka Dvoršak: Prva težava je vzdrževanje cestne infrastrukture in pomanjkanje večjih vlaganj vanjo. To bi reševala z večletnim načrtom vzdrževanja in investicij, ki bi določal prednostne odseke cest ter omogočal postopno in načrtno obnovo infrastrukture skozi celoten mandat ter obvezno prijavo na razpise. To se je zdaj pokazalo pri obnovi ceste Mostečno – Savinsko.

Kot drugo težavo vidim pomanjkanje pripravljene projektne dokumentacije za večje razvojne projekte. Ker občina takšnih projektov ne more financirati zgolj z lastnimi sredstvi, je nujno najprej pripraviti dolgoročno razvojno strategijo, na njeni podlagi pravočasno izdelati potrebno projektno dokumentacijo in se nato prijavljati na ustrezne državne in evropske razpise za pridobitev dodatnih finančnih sredstev.

Tretja težava je pomanjkanje ustreznih zemljišč, na katerih bi si mladi lahko ustvarili prvi dom. Zato bi si prizadevala poiskati možnosti za zagotovitev primernih zemljišč za stanovanjsko gradnjo in s tem mladim olajšati odločitev, da ostanejo in si prihodnost ustvarijo v Občini Makole.

Kako bi zagotovili enakomeren razvoj vseh 13 naselij v občini, da ne bi bili prebivalci posameznih krajev zapostavljeni?

Zlatka Dvoršak: Enakomeren razvoj vseh 13 naselij bi zagotavljala z rednimi srečanji z vaškimi odbori in obiski po vaseh, saj želim, da so potrebe in predlogi prebivalcev vseh naselij slišani in upoštevani pri določanju prednostnih projektov. V svojem programu sem predlagala tudi, da bi del občinskega proračuna namenili participativnemu proračunu. Tako bi občanke in občani lahko sami predlagali projekte, ki jih v svojem kraju najbolj potrebujejo, in neposredno sodelovali pri odločanju o porabi dela občinskih sredstev.

Zlatka Dvoršak, slika ustvarjena s pomočjo AI

Občani si verjetno želijo boljših cest, varnejšega prometa in urejene infrastrukture. Katere prometne ureditve bi bile po vašem mnenju najbolj nujne?

Zlatka Dvoršak: Cestno infrastrukturo je treba načrtovati dolgoročno in sistematično. Manjše investicije bi načrtovali in izvajali vsako leto, večje projekte pa bi opredelili v okviru celotnega mandata. To vključuje sanacijo in obnovo cest, izgradnjo krožišč tam, kjer so ta smiselna in izvedljiva, ter ureditev pločnikov in kolesarskih poti. Pomembno je, da imamo jasen načrt, ki bo omogočal postopno izboljševanje prometne varnosti in infrastrukture v vseh 13 naseljih občine.

V tem trenutku ne bi želela izpostavljati posameznega projekta, saj bi se najprej želela seznaniti s strokovno oceno stanja cestne infrastrukture in prometne varnosti v občini. Na podlagi ugotovitev pristojnih strokovnih služb, pogovorov z občani in sodelovanja z občinskim svetom bi določili prednostne naloge ter pripravili načrt njihovega postopnega uresničevanja. Pri tem bi bila na prvem mestu varnost občank in občanov.

Kako bi občino naredili privlačnejšo za mlade družine? Kaj bi lahko storili, da bi mladi v Makolah ostali, si ustvarili dom in tukaj vzgajali otroke?

Zlatka Dvoršak: V Občinskem prostorskem načrtu (OPN) je nujno zagotoviti zemljišča, na katerih si bodo mladi in družine lahko čim prej pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo svojih domov. Nič nam ne bodo pomagali vrtec in šola, če v občini ne bo mladih družin.

Občinskemu svetu bi kot županja predlagala uvedbo denarne pomoči ob vstopu otroka v prvi razred, in sicer tako, da bi iz občinskega proračuna pokrili stroške nakupa obveznih šolskih potrebščin.

Tudi z zagotavljanjem športne infrastrukture bi omogočili skupno preživljanje družinskih popoldevov, hkrati pa poskrbeli, da bi se popoldanske aktivnosti začele izvajati v Makolah, namesto da morajo starši otroke voziti v oddaljene kraje.

V času županovanja si želim, da bi se čim več mladih vključilo v življenje naše občine. Želim si, da bi s svojimi idejami sodelovali pri oblikovanju novih projektov. Tako bi ustvarjali pogoje, da mladi ostanejo v Makolah, si ustvarijo dom in prihodnost. Zavedati se moramo, da se način življenja z vsako generacijo spreminja. Tem spremembam se moramo prilagajati in prisluhniti potrebam mladih.

Za dolgoročni razvoj za mlade imam še več idej, saj vem, da je tudi v manjših občinah mogoče uresničiti takšne projekte, kot je na primer podjetniški inkubator. Seveda pa vsega tega ni mogoče uresničiti v enem samem mandatu, zato je pomembno, da imamo jasno zastavljen dolgoročni načrt razvoja občine.

Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših občanov, zlasti tistih, ki živijo sami ali potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih?

Zlatka Dvoršak: Prva večja investicija, za katero se bom zavzemala in vztrajala pri njeni uresničitvi, je pridobitev potrebne dokumentacije in izgradnja medgeneracijskega centra na Remontu. Ta bi starejšim omogočal več druženja, medgeneracijskega povezovanja in kakovostnega preživljanja prostega časa v prostoru, prilagojenem njihovim potrebam.

Če bi velikost zemljišča na Remontu to omogočala, bi preučila tudi možnost izgradnje varovanih stanovanj.

Poleg tega bi si prizadevala za nadgradnjo projekta Prostofer z nakupom vozila, prilagojenega za prevoz invalidov.

Posebno pozornost bi namenila starejšim občankam in občanom, ki živijo sami. Želim si spodbuditi medsebojno povezovanje in pomoč pri vsakodnevnih opravilih med tistimi, ki so v podobnem položaju. Verjamem, da si lahko s povezovanjem, druženjem in medsebojno pomočjo polepšajo vsakdan ter poskrbijo, da se nihče ne bi počutil osamljenega.

Makole imajo potencial na področju turizma, naravne in kulturne dediščine ter lokalne ponudbe. Kako bi te možnosti bolje izkoristili in ustvarili nove priložnosti za domačine?

Zlatka Dvoršak: Makole so res občina priložnosti, ki pa jih na žalost ne izkoristimo dovolj. Nujno potrebujemo osebo, ki bi povezovala turistične ponudnike, društva, kmetije in gostince ter aktivno iskala nove priložnosti za razvoj turizma. Trenutno nam namreč manjka bolj organizirana in povezana turistična ponudba.

Občinskemu svetu bi predlagala oblikovanje blagovne znamke »Makole – doživi podeželje«, pod katero bi povezali turistične, kulturne in kulinarične vsebine. Bolje bi morali izkoristiti potencial, ki ga že imamo, od dvorca Štatenberg in Forme vive Makole do pohodniških in kolesarskih poti ter domače kulinarike. S skupno promocijo in celovito ponudbo bi obiskovalce spodbudili, da bi v Makolah ostali dlje časa.

Verjamem, da bi se tudi marsikdo od domačinov odločil za nove podjetniške priložnosti, če bi občina znala prisluhniti njihovim idejam in jih podpreti. Turizem lahko prinese dodaten zaslužek domačinom in večjo prepoznavnost naše občine.

Kot občinska svetnica in predsednica odbora za finance poznate tudi finančno plat delovanja občine. Kje vidite največ možnosti za učinkovitejšo porabo občinskega denarja?

Zlatka Dvoršak: Učinkovitejša poraba občinskega denarja je mogoča z natančnim načrtovanjem projektov in vzdrževalnih del ter določanjem jasnih prioritet. Menim, da bi morali dela načrtovati tako, da se ob posameznih posegih izvede vse potrebno hkrati, saj se tako izognemo ponovnim stroškom. Pomembno je tudi primerjati ponudbe izvajalcev, spremljati stroške investicij in preverjati, ali so bila sredstva porabljena gospodarno.

Večjo učinkovitost vidim tudi v pravočasni pripravi projektne dokumentacije, s katero bi lahko uspešneje pridobivali državna in evropska nepovratna sredstva. Tako bi lahko z razpoložljivim občinskim denarjem izvedli več projektov.

Kako bi zagotovili večjo preglednost občinskega poslovanja? Bi podprli javno dostopnejši pregled porabe sredstev in napredka posameznih projektov?

Zlatka Dvoršak: Preglednost občinskega poslovanja je pomembno področje mojega programa, ki sem ga v 9. točki poimenovala Odprta in pregledna občina. Zavzemam se za to, da imajo občani jasen in razumljiv vpogled v porabo občinskega denarja ter napredek posameznih projektov. Podpiram javno dostopne informacije o investicijah, porabi sredstev in izvajanju projektov, saj imajo občani pravico vedeti, kako se porablja njihov denar.

Zavzemam se tudi za snemanje sej občinskega sveta, saj želim občanom omogočiti boljši vpogled v razprave, sprejemanje odločitev in delo njihovih izvoljenih predstavnikov. Menim, da morata biti delovanje občine in poraba javnih sredstev pregledna, informacije pa dostopne vsem občankam in občanom.

Kakšno je vaše stališče do morebitne postavitve vetrnih elektrarn na območju Makol? Kako bi zagotovili, da bi se pri takšnih odločitvah upoštevali vplivi na okolje in mnenje lokalnih prebivalcev?

Zlatka Dvoršak: Moje stališče je jasno: vetrnih elektrarn v Občini Makole ne potrebujemo in temu stališču bom odločno sledila. Pri tako pomembnih odločitvah morajo biti slišani tudi občanke in občani, zato se bom z njimi povezovala, prisluhnila njihovim pomislekom in si prizadevala, da bomo svoja stališča usklajeno predstavljali pristojnim institucijam.

Za zaščito interesov naše občine bi poiskala tudi podporo na državni ravni ter se povezala s poslanci, ki poznajo to področje. Menim, da je treba pri odločanju o takšnih posegih temeljito preučiti vplive na naravo, krajino, ljudi in kakovost bivanja. Pomembno je, da so postopki pregledni, strokovne podlage javno dostopne in da se mnenje lokalnega prebivalstva resno obravnava. O prihodnosti Makol ne smemo odločati brez Makolčanov.

Kako bi spodbudili razvoj kmetijstva, obrti in podjetništva? Kaj lahko občina naredi, da bi domačim podjetnikom olajšala poslovanje in ustvarjanje delovnih mest?

Zlatka Dvoršak: Tudi temu področju sem namenila posebno mesto v svojem programu, in sicer pod 5. točko Podpora lokalnemu gospodarstvu. Zavzemam se za to, da občina postane partner domačim podjetnikom, obrtnikom in kmetom. Z rednimi srečanji bi prisluhnila njihovim potrebam in predlogom ter jih povezovala z občinskimi projekti. Pomembno je tudi, da bi jih pravočasno obveščali o državnih in evropskih razpisih ter možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev. Več pozornosti bi namenili promociji lokalnih izdelkov in storitev ter boljšemu povezovanju domačih ponudnikov. Verjamem, da lahko s takšnim sodelovanjem ustvarimo boljše pogoje za razvoj dejavnosti, nova delovna mesta in več priložnosti za ljudi, ki želijo delati in ustvarjati v Makolah.

Kako pomembno se vam zdi sodelovanje z občani pri sprejemanju odločitev? Bi uvedli dodatne oblike posvetovanja, da bi imeli krajani več besede pri določanju razvojnih prioritet?

Zlatka Dvoršak: Seveda je zelo pomembno, da občina prisluhne ljudem, ki v njej živijo. Le tako lahko pridobimo informacije o dejanskih težavah, potrebah in razmerah v občini. Zato sem v svojem programu temu namenila 10. točko z naslovom Občina, ki posluša.

Menim, da se mora župan zavzemati za enakomeren razvoj vseh naselij. Zato bom kot županja najmanj enkrat letno sklicala sestanek z vsemi štirinajstimi predsedniki vaških odborov. Poleg tega bom organizirala tudi letno srečanje s podjetniki, društvi, šolo in vrtcem, da bomo skupaj prisluhnili njihovim predlogom ter iskali rešitve za razvoj naše občine.

Kako si predstavljate sodelovanje z občinskim svetom, če v njem ne bi imeli večinske podpore? Ste pripravljeni sodelovati tudi s svetniki drugih političnih strank?

Zlatka Dvoršak: S sodelovanjem z občinskim svetom ne bi imela nobenih težav, tudi če ne bi imela večinske podpore. Izvoljeni svetniki so prejeli zaupanje občank in občanov, zato nimam pravice kogarkoli izločati zaradi politične pripadnosti. Na naši listi SDS imamo ekipo mladih kandidatov, ki se s to funkcijo srečujejo prvič, pa tudi kandidate, ki že imajo izkušnje z občinskim svetom in delovanjem občine. Verjamem, da lahko s povezovanjem mladih idej in izkušenj veliko prispevamo k razvoju Makol. Pripravljena sem sodelovati z vsemi svetniki, ki želijo s svojimi predlogi in konkretnimi projekti prispevati k uresničevanju skupnih ciljev. Najpomembnejše mi je, da delujemo v dobro občine in vseh njenih občanov.

Kandidati SDS za svetnike v občini Makole

Kaj bi storili, če bi morali izbirati med priljubljenim projektom in finančno odgovorno odločitvijo, ki bi bila za del občanov manj všečna?

Zlatka Dvoršak: Vsak projekt oziroma investicijo bi najprej temeljito proučila, saj se zavedam, da ne odločam o lastnih finančnih sredstvih, temveč o denarju vseh občank in občanov. Kot županja ne bom sprejemala odločitev zgolj zato, da bi ugajala ljudem, ampak zato, ker bodo dolgoročno dobre za občino. Če bi morala izbirati med priljubljenim projektom in finančno odgovorno odločitvijo, bi izbrala odgovorno odločitev, tudi če ta ne bi bila vsem všeč. Pri tem bi znala jasno pojasniti svoje razloge in prevzeti odgovornost za svojo odločitev. Verjamem, da mora županja znati prisluhniti ljudem, hkrati pa imeti dovolj odločnosti, da vztraja pri odločitvah, ki so v dolgoročno korist občine in njenih prebivalcev.

Kaj bi bila vaša prva konkretna odločitev, če bi 15. novembra 2026 dobili zaupanje volivcev? Kaj bi želeli doseči v prvih 100 dneh mandata?

Zlatka Dvoršak: trdim delom bi začela takoj. V prvih 100 dneh bi se podrobno seznanila z dejanskim finančnim stanjem občine, obstoječo projektno dokumentacijo in že sprejetimi obveznostmi. Na podlagi teh ugotovitev bi skupaj z občinskim svetom določila prednostne naloge in sprejela odločitve, ki bi nas usmerile k zastavljenim ciljem.

Posebno pozornost bi namenila pripravi dolgoročnega načrta razvoja občine, saj menim, da moramo poleg sprotnega reševanja težav vedeti tudi, kam želimo priti v prihodnjih letih. Konkretnih projektov, ki bi jih najprej izvedli, ne bi želela določati vnaprej, ne da bi poznala vse okoliščine. Želim sprejemati premišljene in odgovorne odločitve, za katerimi bom lahko stala in prevzela odgovornost za njihovo uresničitev.

Kaj bi o vas povedali vaši najbližji? Katera je vaša največja prednost in katera osebnostna lastnost, ki bi jo želeli izboljšati?

Zlatka Dvoršak: Verjamem, da bi moji najbližji povedali, da sem delavna, pozitivna in vedno pripravljena pomagati, včasih pa tudi trmasta. Svojo največjo prednost vidim v vztrajnosti pri doseganju zastavljenih ciljev, kar sem v življenju že večkrat dokazala. Ko se za nekaj odločim, sem pripravljena vložiti veliko truda, da to tudi dosežem.

Lastnost, ki bi jo želela izboljšati, je moja prevelika samokritičnost. Do sebe sem zahtevna in pogosto razmišljam, kaj bi lahko še naredila bolje. Po eni strani me to spodbuja k napredku, po drugi pa se učim sprejeti, da ni vedno mogoče vsega narediti popolno.

Zakaj menite, da ste prav vi prava izbira za županjo Makol? Kaj lahko občanom ponudite, česar po vašem mnenju drugi kandidati ne morejo?

Zlatka Dvoršak: Verjamem, da je moja prednost to, da sem ženska, ki zna prisluhniti, povezovati ljudi in biti odločna, ko je to potrebno. Menim, da naša občina danes potrebuje več povezovanja, saj smo preveč razdeljeni. Pogrešam več skupnih projektov in sodelovanja med društvi, ki bi ljudi povezovali ter krepili občutek pripadnosti naši občini.

Kot županja želim povezati ljudi različnih generacij, mnenj in političnih prepričanj. Ne želim biti županja ene skupine ljudi, ampak vseh občank in občanov Makol. Ponuditi vam želim drugačen način vodenja, ki temelji na sodelovanju, odločnosti in konkretnih rezultatih. To Makole nujno potrebujejo. Verjamem, da lahko skupaj naredimo več, kot lahko vsak zase.

Kakšne Makole si želite recimo čez štiri leta? Kaj bi želeli, da bi občani ob koncu vašega morebitnega mandata povedali o vašem delu?

Zlatka Dvoršak: Čez štiri leta si želim Makole, v katerih bodo zastavljeni cilji uresničeni, razvoj pa bo viden v vseh 13 naseljih. Svoj program sem pripravila premišljeno, z realnimi cilji, za katere verjamem, da jih lahko uresničimo.

Želim si tudi spremeniti miselnost tistih, ki menijo, da občine ne potrebujemo. Dokazati želim, da lahko z dobrim vodenjem, povezovanjem in odgovornim delom naredimo veliko za naše ljudi. Ob koncu mandata si želim, da bi občani lahko rekli, da sem izpolnila svoje obljube, da sem delala za vse in da sem znala povezovati tudi tiste, ki so danes različnih mnenj. Predvsem pa si želim, da bi tudi tisti, ki danes dvomijo vame, ob koncu mandata priznali, da sem upravičila zaupanje, ki so mi ga namenili podporniki.

Kakšno sporočilo imate za vse volivke in volivce?

Zlatka Dvoršak: Ob tej priložnosti bi želela vse volivke in volivce prositi, da se pri svoji odločitvi ne ozirajo zgolj na spol ali politično pripadnost kandidata. Tokrat ne odločamo o politiki, ampak o prihodnosti naših Makol, naših vasi in ljudi, s katerimi vsak dan živimo. Odločitev naj temelji na dosedanjem delu, osebnih lastnostih, sposobnosti povezovanja in pripravljenosti prevzeti odgovornost.

Makole so naš dom. Tukaj živimo, ustvarjamo, vzgajamo otroke in si želimo boljše prihodnosti za naslednje generacije. Zato vas prosim, da izberete človeka, za katerega verjamete, da bo delal za vse občanke in občane, znal prisluhniti ljudem in imel pogum sprejemati odločitve. Sama vam obljubljam trdo delo, vztrajnost in iskreno željo, da Makole povežemo ter jih skupaj peljemo naprej.

Pravite, da gre za prihodnost Makol?

Zlatka Dvoršak: Res je. Ne gre zame ali za politično stranko. Gre za nas, za naš dom in za prihodnost Makol. Povezani. Za Makole naprej.

Hvala za intervju in vse dobro na volitvah!

Zlatka Dvoršak: Hvala!

slike: Osebni arhiv Zlatke Dvoršak

The post Intervju, Zlatka Dvoršak: “Želim si, da bi se Makole razvijale hitreje!” appeared first on e-Maribor.

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes uradno povedal, da  na letošnjih lokalnih volitvah ne bo kandidiral za župana. Prav na naši FB strani smo to novico zapisali prvi, že pred mesecem dni.

Župan Arsenovič je tako danes uradno spregovoril o svoji kandidaturi na letošnjih lokalnih volitvah in potrdil, da se za ponovno kandidaturo ne bo odločil. Kot je povedal, je svojo nalogo opravil, zato je sprejel osebno odločitev, da na prihajajočih lokalnih volitvah ne bo več kandidiral za župana Mestne občine Maribor.

Tekma za županski stolček je tako povsem odprta. Že nekaj časa podpise za kandidaturo zbira radijski voditelj Bor Grajner, ki želi kandidirati kot neodvisni kandidat s podporo volivcev. A zbiranje podpisov mu očitno ne gre najbolje od rok. Njegova stojnica pred občino namreč večinoma sameva.

Za kandidaturo pa se je odločil tudi Andrej Bauman, mestni svetnik na Listi Saše Arsenoviča. Tudi on naj bi kandidiral s svojo listo, potihem pa celo računa na to, da bo del sedanjih Arsenovičevih svetnic in svetnikov prestopil na njegovo listo. Podjetnik Bauman sicer velja za najbogatejšega mariborskega mestnega svetnika, njegovo premoženje, kot piše portal Požar report,  pa naj bi bilo vredno več milijonov evrov. Ko gre za overjene podpise za vložitev županske kandidature, pa je Bauman, kot piše omenjeni portal, prepričan, da je zbiranje podpisov na stojnicah pred občino oziroma na Glavnem trgu že preživeta in zastarela metoda. V tej luči je še toliko bolj zanimivo pismo, ki smo ga prejeli v naše uredništvo, kjer naj bi delavci javnega holdinga morali prispevati podpise za kandidaturo Baumana. Članek o tem smo objavili TUKAJ!.

Kot pravi pregovor: jabolko ne pade daleč od drevesa. Tako kot Arsenović je očitno tudi svetnik njegove liste Andrej Bauman dobro podkovan z različnimi političnimi prijemi, ki so na meji regularnega.

Kdo bo kandidat Gibanja Svoboda ni še povesem znano. Dve leti so se svetniki Svobode namreč “šlepali” na Arsenovića, a bi morali za to prevzeti tudi odgovornost za vse slabe investicije. Je pa novodobni “senčni kralj opozicije” Robert Golob iz Svobode, menda klical Milana Jarca, lastnika znanega mariborskega podjetja Avto Jarc, in ga nagovarjal, naj za Svobodo kandidira za župana, a dobil močno košarico.

Na desni strani vladnih strank, pa ni še nič dorečenega. Bomo pa o tem poročali v naslednjem tednu. 

The post Maribor bo letos dobil novega župana. Arsenovič ne bo več kandidiral. Pritiska pa Bauman? appeared first on e-Maribor.

Na družbenih omrežjih je završalo, ko je Aleksandar Repić objavil jasno in kratko sporočilo: “Županske volitve 2026 – prihajam.” Brez dolgih razlag, velikega pompa. Je to dobra alternativa Jankoviću?

 Aleksandar Repić je slovenski spletni vplivnež, ustvarjalec vsebin in občasni igralec, širši javnosti znan predvsem pod vzdevkom Nepridiprav. Na družbenih omrežjih je zaslovel s provokativnimi videi, komentarji družbenih in političnih tem ter razkrivanjem različnih zgodb iz javnega življenja.

Repić je na družbenem omrežju napovedal tudi pohod na županske volitve 2026 v Ljubljani, ob tem pa objavil anketo s podporo sledilcev.  Ob tem je Repić delil tudi anketo, v kateri je možnost “Podpiram” prejela kar 89 odstotkov oziroma več kot 23 tisoč glasov. Proti je glasovalo 11 odstotkov sodelujočih.

Seveda spletna anketa ni volilni rezultat in ne more napovedati, kaj se bo zgodilo na voliščih. Pokaže pa nekaj drugega: Repić ima občinstvo, ki se odziva, deli, komentira in mu očitno daje zagon za nove ideje.

Do zdaj so kandidaturo na naslednjih volitvah za ljubljanskega župana napovedali aktualni župan Zoran Janković, Aleš Primc, Jasmin Feratović, morebiti tudi nekdanji politik Tone Rop.

The post Znani vplivnež Aleksandar Repić, napovedal kandidaturo za župana Ljubljane appeared first on e-Maribor.

Mag. Karmen Furman je slovenska pravnica in poslanka Karmen Furman v Državnem zboru Republike Slovenije iz vrst Slovenske demokratske stranke (SDS). Rodila se je 1980 v Mariboru in je po izobrazbi magistra znanosti s področja delovnega prava in prava socialne varnosti.

Furmanova kandidira v volilnem okraju Slovenska Bistrica. V Državni zbor je bila izvoljena dvakrat zapored. Aktivna je na področjih socialne politike, zdravstva in dela, družine ter socialnih zadev — pogosto naslavlja tematike, kot so dolgotrajna oskrba starejših, pokojnine, socialno varstvo in dostop do zdravstvenih storitev.

V parlamentu deluje tudi v pomembnih odborih — je predsednica Komisije za poslovnik, podpredsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter članica Odbora za zdravstvo. Na tiskovni konferenci je napovedala ponovno kandidaturo za poslanko.

»Želim, da se izpeljejo državni projekti, ki so za naše kraje nujno potrebni. Če se spomnimo, smo v prejšnjem mandatu, ko je vlado vodila Slovenska demokratska stranka, za naš okraj naredili zgodovinski razvojni premik. Izpeljali smo številne projekte v vrednosti več kot 100 milijonov evrov. Zgrajena je bila druga etapa zahodne obvoznice, podvoz z rekonstrukcijo železniške postaje na Pragerskem, obnovljena je bila športna dvorana v Slovenski Bistrici, zgrajen plezalni center, kanalizacijski sistem na Zgornji Polskavi, obnovljena šolska kuhinja v Makolah ter zgrajena nova šola in vrtec na Pihovi, poleg številnih drugih projektov. Razvijali smo infrastrukturo, izboljševali pogoje za gospodarstvo ter skrbeli za varnost in kakovost življenja. To niso bile politične obljube, ampak konkretna dejanja, ki jih je izvedla prejšnja vlada,« je dejala Furmanova.

V Slovenski Bistrici, se v času Golobove vlade, ni naredi niti en projekt! @Karmen_Furman pic.twitter.com/NiZHkLLrz0

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) February 23, 2026

»Kandidiram tudi zato, da v tem koncu nekaj spremenimo, saj pod sedanjo vladno koalicijo žal ni bilo mogoče realizirati niti enega konkretnega državnega projekta. Ne zato, ker v lokalni skupnosti ne bi bili pripravljeni sodelovati, temveč zato, ker za naše okolje preprosto ni bilo politične volje in posluha.«

Karmen Furman je prišla podpreti tudi vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je dejala, da za Karmen Furman ne obstajajo besede »ne gre«, »ne da se« ali »to ni mogoče«, saj vedno najde nove poti, da zastavljene stvari tudi izpelje.

The post Poslanka Karmen Furman napovedala nov mandat. appeared first on e-Maribor.

Rosvita Pesek, dolgoletna novinarka, urednica in voditeljica oddaje Odmevi, očitno misli s svojo politično potjo resno, naj bi potrjeval tudi program, s katerim namerava nastopiti na prihajajočih lokalnih volitvah.

Njena odločitev sovpada z nedavno razburjajočo novico, ki je presenetila domačo in tujo javnost: v središču Ljubljane naj bi bili v prazničnem času prepovedani spontani ulični nastopi z glasbenimi inštrumenti.

Po informacijah, portala Megasvet.si naj bi pobudo za prepoved uličnih nastopov predlagala prav Rosvita Pesek. V eni izmed svojih objav je že pred tedni zapisala:

“No, to ni to. Škoda,“
…ko je med iskanjem prazničnega vzdušja slišala le glasne trubače.

A zdi se, da ta objava ni bila zgolj čustvena reakcija, temveč del širše vizije. Po naših zanesljivih informacijah se Rosvita Pesek na volitvah prihodnje leto namerava potegovati za položaj županje Ljubljane. Kot pravi navdih Pesekove mnogi omenjajo primer Danice Simšič, ki se je po osamosvojitvi preselila iz televizije v politiko – najprej kot poslanka, nato županja. Pomembno vlogo pa naj bi imela tudi skrb za ohranjanje slovenske identitete in kulturnih vrednot.

Da voditeljica Odmevov s svojo kandidaturo, s katero bo v kratkem seznanila delodajalce s Kolodvorske in gledalce informativnega sporeda, misli povsem resno, dokazuje tudi program, s katerim namerava nastopiti na volitvah. V dokumentu z naslovom Naredimo našo prestolnico spet slovensko, tako najdemo številne ukrepe, s katerimi bi Rosvita Pesek našo prestolnico zares zopet naredila slovensko. Končno nekdo!

Zagotovo bo Rosvita pesek, županu Jankoviču močna konkurenca, če se bo za kandidaturo res odločila.

The post Voditeljica Odmevov Rosvita Pesek, bo kandidatka za županjo Ljubljane? appeared first on e-Maribor.

Predsednica državnega zbora sama ne ve kaj bi rada. Očitno se ji Svoboda sesuva. Včeraj je napovedala kandidaturo celo za predsednico Svobode, potem pa kmalu kandidaturo umaknila. Naj bi se pa ponujala Prebiliču. Ta ji je dal košarico.

 Govorice o tem, da naj bi se Klakočarjeva ponujala Vladimirju Prebiliču, ki pa naj bi jo zavrnil, kar je Bojan Požar teh včeraj dopoldne, medtem ko sta dva komunista Han in Kučan pila kavo v Idealistu, ekskluzivno objavil na omrežju X, niso povsem iz trte izvite, četudi so jih pri Prebiliču uradno nemudoma zanikali. Po informacijah portala Požareport, je namreč do Prebiliča prišel namig, da je Klakočarjeva “pripravljena zamenjati stran” in da bi se bilo z njo “pametno pogovoriti”.

-Kasnejša pojasnila predsednice parlamenta, da je “soglasje za kandidaturo za predsednico Svobode dala, to pa ne pomeni, da bom kandidirala”, so bizarna sama po sebi in resda vredna tudi že dobro znanih nevropsihotičnih stanj te – po stažu še ne štiriletne – političarke, vendar gre tudi tokrat pri njej za laži in tipično politično igro. Baje ima Klakočarjeva težavo, ker še nima zagotovljenega izvoljivega mesta za naslednje državnozborske volitve.

Kaj bo pa potem delala, če ne bo izvoljena? Zagotovo pa bodo kje iskali čistilko?

The post Urška Klakočar Zupančič naj bi se ponujala Prebiliču in dobila košarico? appeared first on e-Maribor.

V največji parlamentarni stranki sami ne vedo, kaj bi radi. Iz stranke Svoboda so najprej sporočili, da bo Klakočar Zupančič na kongresu Svobode protikandidatka Goloba, nekaj minut za tem pa je sama Klakočar Zupančič informacijo zanikala. Očitno se tam res ne ve, kdo pije in kdo plača.

Kdo bo predsednik Svobode, pet mesecev pred novimi volitvami pravzaprav ni niti važno. Stranka, ki si je v letih vladanja polastila vse kar je sploh možno, od policije, sodstva, medijev, počasi tone v zaupanju ljudi. K boljši prepoznavnosti stranke nebi zato pripomogel niti Robert Golob niti predsenica parlamenta Urška Klakočar Zupančič. Oba namreč živita v svojem navideznem svetu vladanja in sta kot nekdaj Tito, ter Jovanka.

Se je pa danes sestal izvršni odbor stranke Gibanje Svoboda. Člani in članice so obravnavali točke dnevnega reda, povezane s prihajajočim volilnim kongresom stranke, so sporočili s stranke. Klakočar Zupančič je tudi potrdila, da je podala soglasje za predsednico Gibanja Svoboda. A glej ga zlomka nekaj minut za tem nič vedela. Klakočar Zupančič je pred slabima dvema letoma odstopila z mesta podpredsednice stranke Gibanje Svoboda. Kot je takrat pojasnila, da se je za odstop odločila po tehtnem premisleku ter, da je odločitev sprejela iz osebnih razlogov saj ji opravljanje funkcije predsednice DZ jemlje ves čas. Piše portal Žurnal24.

Prav zanimivo bi bilo izvedeti kakšne premisleke je imela tokrat, ko je najprej potrdila kandidaturo za predsednico, po tem pa jo je umaknila? Kdo bi si želel zoperstaviti avtoritarnemu Golobu? Mogoče po naslednjih državnozborskih volitvah?

The post Komedija v Svobodi. Kdo vse bo kandidiral za predsednika stranke? appeared first on e-Maribor.

Očitno se je Evropski poslanec Vladimir Prebilič le odločil, da bo premešal štrene na levi in ustanovil še eno novo levičarsko stranko. Baje že sanja da bo mandatar za sestavo nove vlade?

Še ena v nizu smešnic na levi politični sceni. Po tem, ko je Karl Erjavec preplavil Slovenijo z jumbo plakati, kjer je napovedal vrnitev v politiko, se je tudi evropski poslanec Vladimir Prebilič odločil, da bo kandidiral z svojo novo stranko. V bistvu začenja zbiranje podpisov za ustanovitev nove leve stranke, ki jo bo uradno predstavil oktobra.

Pravi, da  v ospredje postavlja znanje, odgovorno tehnologijo in resnico kot temelje nove družbene pogodbe. Obljublja prekinitev politične polarizacije in krepitev kulture dialoga. Sodelovanje pa napoveduje z zmernimi silami, a ostro zavrača povezovanje s populisti in skrajneži. Torej če prav razumemo besedo skrajnež, z Golobom in Svobodo, torej ne bo sodeloval?

Upajmo le, da se v slovenskem parlamentu, če bo tja seveda izvoljen ne bo pogovarjal v srbskem jeziku, kot je to počel v Evropi. Zagotovo pa Prebilič, bolj, kot resen politik  spominja na Marjana Šarca, tresla se je gora, rodila se je miš.

The post Prebilič, ne bi sodeloval s skrajneži. Je s tem mislil Goloba? appeared first on e-Maribor.

V nedeljo bodo potekale, za kmete zelo pomembne volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Čeprav zapostavljen poklic kmeta prihaja vedno bolj v ospredje, saj brez kmeta tudi ni hrane.

Tokrat smo se pogovarjali s pridnim in nadobudnim kmetom Jankom Rojkom z občine Duplek, ki je ponosen kmet in tradicijo kmetijstva prenaša iz roda v rod.

Se lahko za naš portal na kratko predstavite?

Sem Janko Rojko rojen v Ciglencah v občini Duplek in se ukvarjam s kmetijstvom. Ljubezen do kmetovanja mi je bila tako rekoč položena že v zibelko. Rodil sem se na družinski kmetiji in že od malih nog pomagal staršem pri vsakodnevnem delu. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Po končani srednji šoli sem se zaposlil v nekdanjem podjetju Metalna Maribor, prav  v proizvodnji kmetijske mehanizacije. Po nekaj letih službovanja v Metalni sem se podal novim izzivom naproti in se zaposlil v Kmetijski zadrugi Lenart.

Pri svojem delu pa sem zelo hitro spoznal, da ni problem v pridelavi dobre kakovostne hrane, ampak se pojavijo problemi, ko je bilo potrebno pridelek prodati. Vpisal  sem na Ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru in študij uspešno končal. Kljub službi, skrbi za družino  in študiju sem ves čas pomagal staršem pri delu na kmetiji.

Danes kmetujem na kmetiji, ki sem jo  podedoval

Ravno to spoznanje me je pripeljalo do odločitve, da sem pred več kot  15. leti ustanovil svojo dejavnost in  se začel ukvarjati z veletrgovino s kmetijskim repromaterialom. Danes kmetujem na kmetiji, ki sem jo  podedoval, ukvarjam se predvsem s pridelavo žit, dodatno se ukvarjam tudi z veletrgovino kmetijskega repromateriala.

V občini Duplek je kar nekaj kmetij. Zakaj je po vašem mnenju kmetijska panoga tako pomembna?

Res je, za občino Duplek lahko rečemo, da je kmetijska občina. Včasih je bilo poleg velikih tudi precej majhnih kmetij. Danes pa je situacija malce drugačna. V občini je manj kmetij, ki pa so večje in tudi bolj proizvodno usmerjene bodisi v živinorejo, poljedelstvo, zelenjadarstvo ali sadjarstvo. Samooskrba s hrano in s tem posledično ohranjanje kmetij je strateškega pomena, žal pa se tega zavedamo samo kmetje – pridelovalci hrane. Žal  se zelo malo  mladih odloča za prevzem kmetij od svojih staršev in ohranjanje kmetijstva, za  posledico pa se pojavlja starostna struktura kmetic in kmetov na naših kmetijah. 

Zakaj ste se vi odločili za kmetijstvo?

Kot sem že uvodoma omenil, sem bil rojen kot prvi otrok staršema, ki sta se ukvarjala s kmetovanjem in me vzgajala v duhu spoštovanja dela na kmetiji.  Tovrstno delo me je veselilo že od otroških let.  Ko sem podedoval kmetijo, sem sprejel odločitev, da se bom začel bolj intenzivno ukvarjati s kmetovanjem kot proizvajalec tržnih viškov. Danes pa je to vse težje. Kot sem omenil, je v naši občini vse manj kmetij, tiste, ki so, pa so večje in jim za večanje proizvodnje zmanjkuje zemlje, pogoji za kmetovanje so vse slabši. Zavedati se moramo, da ni kmeta brez zemlje.

Starša, sta me vzgajala v duhu in spoštovanju dela na kmetiji. 

Kako ste zadovoljni s trenutno kmetijsko politiko?

Trenutna kmetijska politika nas pelje v situacijo, ko ne bomo več na nobenem področju pridelave hrane samooskrbni in posledično bo prišlo do pomanjkanja hrane. Nagrajuje se “ekstenziva”. Za kmetovanje ni pravih vzpodbud. Izriva se malega kmeta, kateri čisti in skrbi za čisto naravo in okolje. 

Za kmetovanje ni pravih vzpodbud.

Ali imate občutek da trenutna sestava vodstva KGZS varuje in zastopa interese kmetijstva?

Kmetje se sprašujemo ali so na vodstvu KGZS gluhi za naše probleme. Vse več je težav s katerimi se srečujemo in vse manj dejanj, katera bi to reševala. Kmetje zagovarjamo obstoj KGZS, amapak takšne, ki bo zastopala naše interese. Trenutno nimamo občutka, da smo slišani.

Ali je poklic kmeta za vas, poklic, ki ga nebi nikoli zamenjali?

Biti kmet je izredno lep in plemenit, a tudi težak poklic. Nikoli nisem premišljal, da bi zamenjal ta poklic. Pri delu na kmetiji se vsakodnevno srečujem z novimi nepredvidenimi izzivi, a tudi s povezanostjo z naravo in okolico. Upam, da se bo država čim prej zavedala, da je kmetijstvo za Slovenijo strateškega pomena, poklic kmeta pa priviligiran položaj. Če država hoče ohraniti razvoj kmetijstva in kmetij naj za pridelavo hrane priskrbi zadosti zemlje.

Biti kmet je izredno lep in plemenit, a tudi težak poklic.

V kolikor boste izvoljeni, za kaj se boste zavzemali?

V primeru izvolitve se bom zavzemal za odpravo že omenjenih problemov in za poenostavitev in razbmremenitev administracije strokovnih služb in kmeta, skrb za mladega kmeta (treba mu je zagotoviti zemljo in ostale normalne pogoje za delo in predelavo).

Pozorno spremljanje ukrepov, katere sprejema Bruselj. Maksimalno pozornost je potrebno posvetiti družinskim kmetijam.

Kmetije z omejenimi dejavniki se morajo meriti po naklonu zemljišča, ne pa po nadmorski višini. Preveriti je potrebno površine katere so pod omejenimi dejavniki. Zavzemal se bom za ureditev sistema proti toči.

Sklad kmetijskih zemljišč bo moral odigrati večjo vlogo pri zamenjavah in komasacijah zemljišč. Notranja uprava bo v primeru prodaje kmetijskega zemljišča dolžna obvestiti sosede-kmete, da jih seznani s prodajo.

Enotni predpisi za pesticide v EU.

Na deklaracijah slovenskih  proizvodov in izdelkov mora pisati poreklo države Slovenija ne pa EU.

Škoda po divjadi mora biti primerno ovrednotena in izplačana. Odstrel divjadi pa mora biti takšen, da niso ogrožene vzrejne in domače živali.

Pri vseh odločitvah kmetijske politike morajo sodelovati kmetje in upoštevati  se mora njihovo mnenje.

Hvala za vaš prispevek in za ohranjanje poklica kmeta.

The post Janko Rojko, kmet iz Dupleka: “Ohranjanje kmetij je strateškega pomena!” appeared first on e-Maribor.

Ob polnoči se bo iztekel rok za oddajo soglasij h kandidaturam za vodstvene položaje v SD. Da je že dal soglasje h kandidaturi za predsednika stranke, je potrdil župan Ajdovščine in “otrok partije,” Tadej Beočanin.

Za predsednika stranke SD je bilo evidentiranih kar neverjetno -22 kandidatov, za glavnega tajnika 42 in za štiri podpredsedniška mesta pa kar 56. Sicer pa tisti, ki v stranki Nekaj štejejo, ne bodo kandidirali. 

Več članov SD bi si na čelu stranke želelo gospodarskega ministra Matjaža Hana, a je ta že večkrat dejal, da se v tekmo ne bo podal. Prav tako za predsednika ne bo kandidiral minister za kohezijo Aleksander Jevšek. Tudi župan občine Kranj Matjaž Rakovec je članom predsedstva sporočil, da ne bo kandidiral ne za predsednika ne za podpredsednika SD. Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa končne odločitve še ni sprejela.

Neuradno je v SD mogoče tudi slišati, da naj bi se h kandidaturi za predsednika stranke nagibal evropski poslanec Milan Brglez. Spomnimo, da je Brglez pred poldrugim letom kandidiral za predsednika države – kot skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda je s 15,45 odstotka glasov zasedel tretje mesto.

Dodatno: @milan_brglez naj bi ponujal tudi "paket", da hkrati prevzame funkcijo šefa stranke in zunanjega ministra, kar bi zadovoljilo še Goloba, češ, vsi šefi strank so tudi člani vlade.
– @tfajon pa bi v tem primeru vodila kandidatno listo @strankaSD na volitvah v EP. https://t.co/xBIGOmc0zv pic.twitter.com/j3S7O3SQ9p

— BojanPožar (@BojanPozar) March 19, 2024

Da pokoplje stranko je Brglez zagotovo najboljše izbira?

The post Šušmrjenje pri SD. Fajonova v Bruselj, Brglez pa na čelo stranke in za zunanjega ministra? appeared first on e-Maribor.