Minister za finance Klemen Boštjančič ne izključuje možnosti, da vlada umakne predlog uvedbe obvezne božičnice. Ravno pri tej božičnici se je Golob še kako bahal, a se je očitno spet zlagal.

V slovenski politiki s strani Golobove vlade smo navajeni na hitre spremembe, a redko tako dramatične in očitno nepremišljene kot v primeru obvezne božičnice. Šele pred nekaj dnevi, natančneje 18. septembra 2025, je vlada Roberta Goloba z rahlo zavito samozavestjo potrdila izhodišča za uvedbo obvezne 14. plače – božičnice v višini polovice minimalne plače, kar znaša približno 639 evrov bruto. Kot je minister spomnil, se je morala vlada, preden predstavi svoje stališče, o predlogu najprej pogovoriti in ga soglasno potrditi. Takoj za tem pa so ga poslali socialnim partnerjem v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet (ESS) in jih pozvali k razpravi o predlogu. Piše Nova24TV

Danes je Boštjančič na novinarski konferenci po kongresu Gibanja Svoboda priznal, da umik ni izključen in da bo vse odvisno od socialnega dialoga. Zavrnil je kritike delodajalcev o nedemokratičnem pristopu, trdeč, da je vlada le “odprla pot” za razpravo. Vendar ta sprememba stališča ni naključna: pritisk delodajalcev, kot je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki opozarja na vpliv na produktivnost in konkurenčnost, ter sindikati, ki podpirajo idejo, a zahtevajo hitro izvedbo, so očitno prisilili vlado v popravek. Na X (prej Twitter) so uporabniki, kot je Rok Novak, izrazili ogorčenje nad “rizičnim poslovnim okoljem na nivoju držav tretjega sveta”, kjer podjetja ne morejo planirati zaradi nenadnih sprememb. Nova Slovenija (NSi) je predlog označila za “oksomorone”, saj vlada hkrati uvaja nove prispevke (za zdravstvo in oskrbo) in obvezna izplačila, namesto da bi razbremenila plače.

Ta nihanja v Golobovi vladi kažejo na notranjo neskladnost vlade: minister za delo Luka Mesec je predlog podpiral, saj ve, da mu bo to prinesl.o nekaj točk na volitvah, a roko na srce finančni vidik je očitno podcenjen. Zagovorniki pravijo, da bi božičnica sicer spodbudila potrošnjo in izboljšala položaj zaposlenih, kritiki pa zato opozarjajo na fiskalne pasti – proračunski izpad 368 milijonov evrov, ki bi lahko vodil v višji deficit ali nova davčna bremena,

Vse kar bo ostalo od pokojninske reforme bo zimski dodatek alias božicnica. Prvič bo izplačana 5 mesecev pred volitvami. Tako se kupuje glasove. Tako se izvaja socializem na plečih neto plačnikov. In to je slovenska apokalipsa realnosti. 50 odtenkov. pic.twitter.com/viBwwifgzR

— Matej Rigelnik (@Matej_R81) March 30, 2025

Ta primer je klasičen primer vladne nesposobnosti. Najprej so izhodišča potrdili brez širšega posveta, kar je delodajalske organizacije takoj označile za nedemokratičen pristop – in upravičeno, saj bi obvezna božičnica brez jasnega financiranja lahko povečala stroške za gospodarstvo za več sto milijonov evrov, medtem ko javni sektor, ki ga vlada neposredno nadzoruje, že zdaj izplačuje podobne dodatke.

The post Boštjančič povozil Golobje nakladanje. Obvezne božičnice (menda) sploh ne bo! appeared first on e-Maribor.

Boštjančič, finančna Golobova zvesta “ovčka” očitno komaj čaka, da pride do volitev, da se reši bremena finančnega ministra. Sam je “potopil” že kar nekaj podjetij, upajmo, da ne bo še Slovenije. Se je pa oglasila ena od direktoric v večjem mednarodnem proizvodnem podjetju in Boštjančiču nalila čistega vina. Oglasila pa se je tudi Boštjančičeva bivša. Revež se še braniti ni mogel.

Na družbenem omrežju Linkedin se je oglasila dr. Verna Rejec in ministru Boštjančiču nalila čistega vina.  Povzemamo njeno pisanje.

Kot direktorica kadrov v večjem mednarodnem proizvodnem podjetju vsak dan spremljam, kaj se dejansko dogaja na trgu dela. Zato me preseneča, da vlada kljub rekordno nizki brezposelnosti in hkratnemu pomanjkanju delovne sile vztraja pri ukrepih, ki gospodarstvu ne pomagajo, temveč ga dodatno obremenjujejo.

Moja razmišljanja spodaj, hkrati pa odprto vprašanje ostalim delodajalcem, ali se tudi vi srečujete s podobnimi težavami?

Dvig nadomestila za brezposelnost – signal v napačno smer

Že danes se srečujemo s primeri, ko zaposleni ob izteku pogodbe za določen čas ne želijo podpisati nove pogodbe, pa naj bo ta spet za določen čas ali celo za nedoločen. Namesto tega raje odidejo na zavod, kjer so kljub temu upravičeni do nadomestila. Vlada bi morala imeti jasne varovalke, da se ta sistem ne bo še dodatno izkoriščal, tokrat samo za več denarja.

Bolniške kot dopusti

Še ena rak rana so bolniške odsotnosti, ki se iz leta v leto podaljšujejo in množijo. Vse pogosteje se dogaja, da zdravniki odobrijo celo prehod čez mejo v času bolniške, kar se v praksi izrablja kot dovoljen dopust. Zaposleni se po takšni »bolniški« vrnejo v službo, pri tem pa jim ostane še celoten redni dopust, ki ga koristijo dodatno – strošek pa nosimo podjetja. Ali se bo naredil tudi kakšen ukrep za zajezitev tega? V podjetju smo imeli v zadnjih letih kar nekaj primerov, ko ZZZS ni poslal odločbe o podaljšanju bolniškega staleža pravočasno, ljudje so se zaradi tega seveda vrnili na delo – zdravi, sposobni opravljanja dela, dosegali v podjetju postavljene normative, itd. Potem pa je naknadno prišla odločba, da so za naslednjih X tednov še vedno nezmožni za delo. Kljub kar nekaj pritožbam z vsemi dokazi na ZZZS, so bile vse zavrnjene kot neutemeljene. Kako je to mogoče?

Skrajšanje delovnega časa za ”starejše” – kdo bo delal?

Nameravan ukrep skrajšanja delovnega časa za zaposlene nad 58 let se sliši lepo na papirju, a spet ne upošteva realnosti. Razlika med delavcem, ki 30 let dela v klimatizirani pisarni, in delavcem, ki 30 let dela fizično zahtevno delo v proizvodnji, je ogromna. Enoten ukrep za oba je nepravičen in neučinkovit. 

Gospodarstvo financira vse – a kdo bo financiral gospodarstvo?

Najbolj zaskrbljujoče pa je, da vlada sredstva za vse te ukrepe črpa iz gospodarstva. Iz istega gospodarstva, ki se že zdaj bori s pomanjkanjem ljudi, visokimi stroški dela in vse manjšo konkurenčnostjo na globalnih trgih. Če bomo podjetjem jemali še dodatno sapo, dolgoročno ne bo vzdržno. Ko podjetja ne bodo več preživela, ne bo več niti davkov niti prispevkov, iz katerih se financirajo tovrstni ukrepi.

Čas za resničen dialog

Podjetniki in kadrovniki v proizvodnji vidimo stvari vsak dan: zaposlene, ki zavračajo pogodbe, bolniške, ki se spreminjajo v dopuste, prazne razpise za prosta delovna mesta. Naše izkušnje so realnost, ne teorija. Vlada pa bi morala te izkušnje slišati, preden sprejema ukrepe, ki gospodarstvo še dodatno potiskajo v kot. 

Očitno se je Boštjančič ob tem vprašal, je sploh še sposoben za finančnega ministra in je Rejčevi odgovoril. Pri vsem skupaj pa se je oglasila še Boštjančičeva bivša. Tako je tekla komunikacija:

The post Tako pa je ena od direktoric v mednarodnem podjetju, Boštjančiču nalila čistega vina appeared first on e-Maribor.

Istrska vila poslovneža Tomaža Subotiča v hrvaškem Karigadorju je precej znana, od kar so tam zastonj počitnikovali ob predsedniku vlade Robertu Golobu, tudi njegova ljubica Tina Gaber in uslužbenka premierjevega kabineta Pina Weisseisen. Po novem pa tudi finančni minister Boštjančič.

Bilo je leta 2023, po informacijah portala Zanima.me, je razvpita vila Tomaža Subotiča poleg Roberta Goloba, njegove ljubice Tine Gaber in uslužbenke premierjevega kabineta Pine Weisseisen, nudila zastonjsko razvajanje še podpredsedniku vlade, podpredsedniku vladajoče stranke Gibanje Svoboda in finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču. Njegovo vpletenost v škandal, ki ga je aprila razkril POP TV, so vpleteni dobra dva meseca prikrivali tako iz političnih kot iz zasebnih razlogov. Enako kot pri Golobu, se zdaj tudi pri ministru Boštjančiču odpirajo vprašanja o nasprotju interesov in kršitvah zakona o integriteti. 

Če je bila od 15. aprila (razkritje POP TV v rubriki 24ur Fokus) v ospredju afere Karigador vloga predsednika vlade Roberta Goloba pri imenovanju poslovneža Tomaža Subotiča v sveta dveh javnih zdravstvenih zavodov – Komisija za preprečevanje korupcije še vedno ugotavlja, ali je prišlo do kršitev protikorupcijske zakonodaje, konkretno, oziroma, ali se je premier na vladi izločil iz glasovanja o Subotiču. Se pa zdaj podobna vprašanja odpirajo tudi v zvezi s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem.

pic.twitter.com/X1iZmb5yot

— Spremljamo (@spremljamo_tw) June 17, 2025

Je Boštjančič novi v vrsti, zrel za novo interpelacijo? 

The post Ne samo Golob. Pri Subotiču zastonj dopustoval tudi Boštjančič? appeared first on e-Maribor.

Očitno je politika vladajoče pripeljala v propad na osebnostni ravni. Samovšečnost, nadutost in prekomerno trošenje denarja namreč niso najljubše vrline nobenega poročenega človeka. 

“Nisem več ministrova žena, ker sva se z možem sporazumno ločila aprila letos. In bi medije že vnaprej prosila, da naju pustijo na miru ter spoštujejo najino zasebnost.” To je bilo sporočilo nekdanje soproge finančnega ministra Klemna Boštjančiča Eve za eno izmed levičarskih revij. To je že tretja ločitev najvišjih funkcionarjev Gibanja Svobode. Pred to sta s podobno informacijo, da se ločujeta, javnost seznanila premier Robert Golob, ki vodi to stranko in na žalost tudi vlado, ter predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je bila nekaj časa tudi podpredsednica Svobode. Piše Spletni Časopis.

Golob in Klakočar Zupančičeva imata tako svoja ljubimca, Golob Tino Gaber in Klakočar Zupančič Bora Zuljana. Za Boštjančiča ime nove še ni znano. Se pa utegne situacija ljubezenskih situacij spremeniti po naslednjih volitvah, ko Golob ne bo več predsednik vlade, Klakočarjeva ne bo več predsednica DZ, Boštjančič pa ne več minister.

The post Cel vrh Gibanja Svobode v ločitvenih postopkih. Ločil se je tudi Boštjančič appeared first on e-Maribor.

Finančni minister, predvsem za davke, Klemen Boštjančič zelo rad potuje. Boštjančičeve službene poti so v prvih desetih mesecih lanskega leta davkoplačevalce stale 175 tisoč evrov. K tem je treba prišteti še stroške, ki so nastali z njegovimi službenimi potmi v mesecu novembru in decembru. V letu 2025 ni nič boljše.

Eksotične dežele so očitno tiste, kamor Boštjančič rad potuje. Tako je na japonsko potoval kar dvakrat. kakšne ugodnosti in posle bo Slovenija od Japoncev imela, pa je drugo vprašanje. V sredini meseca februarja letošnjega leta je tako že drugič, na Japonsko odpotovala šestčlanska slovenska delegacija ministrstva za finance z ministrom Klemnom Boštjančičem na čelu, piše portal Info360.si.

Minister, ki državljanom rad zateguje pas, pa nič kaj varčen. Pot v Tokio je davkoplačevalce stala namreč 32.254,52 evrov. Za let na Japonsko je ministrstvo za finance odštelo 21.699,60 evra, stroški bivanja šestčlanske delegacije ministrstva za finance so znašali približno 6919,39 evra, skupni stroški potnih nalogov in kilometrin pa dodatnih 2.635,53 evra.

Lepo je biti finančni minister!

The post Potovalna mrzlica ministra Boštjančiča. Za pot na Japonsko smo plačali preko 30 jurjev? appeared first on e-Maribor.

Minister za finance, ki bi moral biti ljudem za vzgled, vsaj kar se varčevanja tiče, ne gleda na to, koliko bo zapravil. Važno da se ima lepo po svetu.

Seveda mora minister tudi potovati. A lahko uporablja za svoje poti najcenejšo letalsko linijo in ne rabi potovati v poslovnem razredu. Če morajo varčevati prebivalci, katerim minister za finance Klemen Boštjančič, “nabija” nove davke, bi lahko varčeval še minister sam. A to je v Golobovi vladi seveda nemogoče.

Minister za finance Klemen Boštjančič, ki je tudi podpredsednik vlade, je veliko večino od svojih skupaj kar 26 službenih potovanj v tujino potoval z letalom in v poslovnem razredu. V letalu poslovnega razreda se nudi veliko več udobja ter zasebnosti na potovanju. Poleg delovne površine, električnih priključkov in zabavnih ter zanimivih vsebin, ki jih lahko spremljajo potniki na svojem LCD-zaslonu, omogočajo potniku tudi udoben počitek na letalu. Očitno ga Boštjančič potrebuje.

Evropska unija vsak mesec sicer povrne stroške za udeležbo na zasedanjih finančnih ministrov Evropske unije, a precej manj, kot naš Boštjančič zapravi. Tričlanska delegacija je junija s Falconom letela Luksemburg. Dvodnevni obisk je stal skoraj 14 tisoč evrov, povrnjenih je bilo 7500. Še en tak primer potovanja je potovanje ministra  še s tremi člani delegacije maja lani za dva dni v Bruselj. Skupni stroški so znašali kar 9140 evrov, Evropska unija je upravičila oziroma povrnila 2460 evrov, piše Žurnal24.

Štiridnevno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in svetovne banke v Washingtonu aprila lani, kamor je potovala šestčlanska delegacija, je stalo recimo več kot 35 tisoč evrov.

Šestdnevna turneja za investitorje na Azijski trg v Singapurju in Tokiu, kamor je potovalo pet ljudi, pa skoraj 40 tisoč evrov.

Na zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in in Svetovne banke v Washingtonu je Boštjančič ponovno potoval oktobra, tokrat je bilo v delegaciji šest ljudi, v Washingtonu pa so se mudili dan manj kot aprila, stroški potovanja so tokrat znašali 22 tisoč evrov.

Konec novembra je Boštjančič letel še v Argentino in Paragvaj, kjer je potekal globalni forum OECD.  Na štiridnevno pot sta se Boštjančič in še en član delegacije odpravila iz Zagreba, do Buenos Airesa letela v poslovnem razredu, nato pa do Asunciona nadaljevala v ekonomskem razredu, tudi vračala sta se v ekonomskem razredu. Službena pot je stala 12.712,97, evrov.

Skupno so službena potovanja ministra za finance in članov delegacije v prvih desetih mesecih lanskega leta stala okoli 175 tisoč evrov.

In ta minister pravi, da je treba varčevati?

The post Zapravljivi Boštjančič. Toliko našega denarja zapravi za svoja potovanja! appeared first on e-Maribor.

Nezaslišano razsipništvo si zadnje čase privošči nesposobna Golobova vlada. Na Parmovi 53, je vlada kupila prostore, kjer en kvadratni meter stane kar 1777 evrov. Sedaj upokojenci vedo, zakaj letos ne bo izplačila božičnice. zaradi takega razsipništva, kot je ta?

Ta dragi nakup Nakup je uradno vodilo Ministrstvo za javno upravo (MJU). Glavno besedo pri tem, a so imeli na Ministrstvu za finance. O vsem so namreč odločali pri ministru Klemnu Boštjančiču, pod katerega spada Urad za preprečevanje pranja denarja, saj naj bi bili ti prostori, kako zanimivo, namenjeni prav njim. Po navodilu Urada za preprečevanje pranja denarja, ministrstva za finance, urada vlade za tajne podatke in ministrstva za digitalno preobrazbo bo treba prostore urediti tako, da bodo eno od pisarn (16 m2) spremenili v komunikacijski prostor, ki bo izpolnjeval pogoje varnostnega območja.

Ampak cena pa tista zardi katere bi  zagotovo moral oditi minister za financ Klemen Boštjančič. Skoraj nenavadno je, da so se pri zadnjem informativnem zbiranju ponudb na Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za finance zadovoljili z eno samo ponudbo, piše portal Preiskovalno.si. Končna vrednost po pogajanjih je bila kar neverjetnih  1.320.000 evrov, kar je 1.777 evrov za kvadratni meter. Ob tem je dobrodošla primerjava, da je pri Litijski, zaradi česar je morala odstopiti ministrica, kvadratni meter stal 1.200 evrov!

Klemen Boštjančič, minister za finance, do kdaj še?

The post Razsipna vlada kupila prostore, kjer je cena enega kvadratnega metra 1.777 evrov? appeared first on e-Maribor.

Saga nepravilnosti glede “slavne” stavbe na Litijski se nadaljuje. Čeprav se vladajoči branijo, da niso imeli “prste v marmeladi” pa najnovejša kazenska ovadba govori ravno nasprotno.

Nakup stavbe na Litijski, katero preverja tudi Nacionalni preiskovalni urad, dobiva nove razsežnosti. Danes je bila na SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO podana tudi kazenska ovadba zoper ministra za finance Republike Slovenije Klemna Boštjančičain nekdanjo ministrico za pravosodje Republike Slovenije Dominiko Švarc Pipan.

Predstavniki Civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije na podlagi zbranih obvestil in dokazov utemeljeno sumijo, da sta minister za finance Republike Slovenije Klemen Boštjančič in nekdanja ministrica za pravosodje Republike
Slovenije Dominika Švarc Pipan, izvršila naslednja kazniva dejanja:

– zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 257/I-II KZ-1 RS, ,v zvezi s čl. 25/I KZ-1in čl. 20/II KZ-1 RS,

– nevestno dela v službi po čl. 258/I KZ-1 RS, v zvezi s čl. 25/I KZ-1 in čl. 20/II KZ-1 RS,

– oškodovanje javnih sredstev po čl. 257.a/I-II-III-IV KZ-1 RS, v zvezi s čl. 25/I KZ-1 in čl. 20/II KZ-1 RS.

V sostorilstvu naj bi naklepno zaobšla zakonske predpise in si več predpisov prilagodila po svoje, da sta lahko nezakonito realizirala nakup nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani, za potrebe slovenskega pravosodja.

“Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je utemeljeno osumljena storitve kaznivih dejanj, saj je kot ministrica ministrstva za pravosodje, najvišja predstavnica pravosodja, 28.12.2023 podpisala pogodbo o nakupu nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani, za potrebe slovenskega pravosodja, ki je že več let v zelo slabem stanju. Pri tem kot odgovorna oseba Ministrstva za pravosodje v sostorilstvu z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem poskrbela, da je pogodba, sestavljena na štirih straneh, po sistemu videno-kupljeno in brez vseh finančnih varovalk, po hitrem postopku podpisana, ter naslednji dan, 29.12.2023, kupnina v celoti plačana iz sredstev proračuna Republike Slovenije, v višini ca. 7.700.000 EUR, od tega so bila v višini 6.500.000 EUR nezakonito zagotovljena sredstva iz proračunske rezerve. Pri tem je Dominika Švarc Pipan zlorabila svoj položaj in zakonske predpise, zaobšla in po svoje priredila zakonske predpise o ravnanju z javnimi, proračunskimi sredstvi,” pišejo v iniciativi, Aktivni državljani samostojne Slovenije, ki je podala kazensko ovadbo.

KAZENSKO OVADBO V CELOTI LAHKO TUKAJ PREBERETE: kazenska ovadba Litijska 51 mediji

V omenjeni iniciativi so zapisali, da so z zbranimi obvestili in dokazi ugotovili, da je v konkretnem primeru nakupa poslovne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani, Ministrstvo za pravosodje (MP), dne 22. 12. 2023 na zahtevo Ministrstva za finance, na Ministrstvo za finance (MF) posredovalo dopis/prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun »Nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov«. Ministrstvo za finance je vlogo sprejelo, obravnavalo in jo potrdilo kot ustrezno in dopustno ter še istega dne, t. j. 22. 12. 2023 na Vlado RS posredovalo vladno gradivo za prerazporeditev sredstev na projekt 2030-23, nakup poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana, ki je bilo potrjeno s sklepom vlade RS dne 22. 12. 2023. A navedeni projekt v načrtu razvojnih programov sploh ni nikoli obstajal.

Pri tem pa v omenjeni iniciativi predlagajo, da se v predmetni zadevi temeljito preuči tudi vloga predsednika
vlade Roberta Goloba, katerega enako kot ostale sumijo sostorilstva pri izvršitvi v pričujoči kazenski ovadbi opisanih kaznivih dejanj.

The post Ekskluzivno! Objavljamo kazensko ovadbo zoper Boštjančiča in Švarc Pipanovo! appeared first on e-Maribor.

Afera Litijska ima že dolgo brado. A so zanjo odgovorni ne samo nesposobna in odstavljena Dominik Švarc Pipana, ampak tudi minister Boštjančič, predsednik vlade Robert Golob, cel kup uradnikov in še kdo?

Kot piše portal Požareport se Golob in minister za finance Klemen Boštjančič (tudi podpredsednik vlade in Gibanja Svoboda) prek ministrice za pravosodje Andreje Katič (SD) osebno maščujeta notranji revizorki MP Suzani Hötzl, kjer je z notranjo revizijo afere Litijska s prstom pokazala na resnično odgovorne pri tem famoznem nakupu sporne “sodne stavbe” na Litijski 51, to je na predsednika vlade Goloba, finančnega ministra Boštjančiča in odstopljeno povsem nesposobno  ministrico, Dominiko Švarc Pipan. 

Sta pa predsednik vlade Robert Gol9b in minister za finance Klemen Boštjančič drugače precej nedotakljiva in kdo se jima postavi po robu, lahko pričakuje maščevanje. Tako je Ko Suzana Hötzl minuli ponedeljek, ko se je po bolniški vrnila v službo na pravosodno ministrstvo, dobila resno opozorilo pred redno odpovedjo zaposlitve.

Kje so sedaj tiste zloglasne predstavnice za zaščito žensk iz 8. marca, ki bi morale opozarjati na nepravilnosti?  

The post Tako so se Golobovi maščevali revizorki, ki je odkrila nepravilnosti pri aferi Litijska appeared first on e-Maribor.

Na ministrstvu za pravosodje je vse prej, kot vse normalno. Očitno Socialni demokrati (SD) nimajo človeka, da nebi bil umazan z aferami?

Ministrstvo za pravosodje je naročilo zunanjo revizijo nakupa stavbe na Litijski cesti, ki je stala 7,7 milijona evrov, kljub obstoječima notranji reviziji in reviziji računskega sodišča, ki sta opozorili na kršitve, povezane z Ministrom za finance in predsednikom vlade. Zunanja revizija, ki je stala približno 40.000 evrov, je bila izvedena brez nadzora notranje revizije, kar je v nasprotju z zakonskimi določili, poroča Preiskovalno.si. 

A to še ni vse. Ministrica Andreja Katič naj bi zasebnemu podjetju Ernst & Young podelila prost dostop do občutljivih podatkov Ministrstva za pravosodje, vključno z osebnimi in tajnimi podatki. In, če informacije držijo, bi se po hitrem postopku morala posloviti tudi ministrica Andreja Katič, ki prav tako, kot nesposobna Švarc Pipanova prihaja iz kvote stranke SD.

Zanimivo pa je tu to, da niti notranja revizorka Suzana Hötzl ni bi bila obveščena o izvedbi te revizije, ministrstvo pa ji je odvzelo pravico nadzora, kar je v nasprotju s pravilnikom. Revizija pa je imela 40 dni časa, da predstavi rezultate, a ti še niso bili predstavljeni javnosti. Pojavljajo se vprašanja, ali je bil namen zunanje revizije zmanjšati odgovornost ministra za finance Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba za sporni nakup stavbe na Litijski cesti?

Odgovorite si kar sami!

The post Saj ni res pa je. Nove nepravilnosti na ministrstvu za pravosodje? appeared first on e-Maribor.