Intervju Demokracije, Mara Glušič

Tokrat predstavljamo evidentirano kandidatko za poslanko, Maro Glušič. Žensko, ki je Kamnik zamenjala Kras, kjer se, kot pravi odlično počiti. Od nekdaj jo je osrečevalo delo, s katerim je lahko prispevala in pomagala k dobrobiti soljudi. ravno zato je razpeta med Krasom in kamniškimi planinami.

Intervju, Mara Glušič, Gorenjka na Krasu

Na Primorsko, na Kras, kjer sedaj živite in kjer ste tudi evidentirana kandidatka za poslanko pri stranki SDS ste se preselila z Gorenjske? Kako ste se znašla v novem okolju?

Mara Glušič: Na Kras sem se preselila pred dobrim desetletjem.  Med prijaznimi ljudmi se je lahko počutiti prijetno. Ljudje na Krasu so navidezno precej nedostopni za tujce, ko pa jih spoznaš ugotoviš, da so zelo gostoljubni in v bistvu polni topline. Torej, če toplino daješ sam, jo od njih tudi v veliki meri prejemaš.

Že po naravi poklica, sem dosti med ljudmi tako, da sem s svojo prijaznostjo hitro osvojila njihovo srce, oni pa moje. To pa je tudi razlog, da se prijetno počutiš v novem okolju.  Vključila sem se v nekatere lokalne kulturne programe, sodelovala pa sem tudi, kot članica Vaške skupnosti, predsednica Društva izgnancev, kamor sem bila izvoljena za štiri leta. Sedaj pa delujem kot članica odbora za negospodarstvo v Komnu. Zdaj v tem predolgem času covida19, se mnogokrat slišimo po telefonu. Povezani smo celo bolj pogosto, kot prej, ko sem se odločala, da koga obiščem, pa sem zato potrebovala  več časa in prelagala na naslednji dan. Vse to pa je razlog, da se v novem okolju dobro počutim, saj ljudje v tem okolju radi govorijo.

[color-box color=”yellow”] Povezani smo celo bolj pogosto, kot prej[/color-box]

Ste bolj Primorka, oziroma Kraševka ali Gorenjka?

Mara Glušič: Kras pa je v mojih očeh in srcu slovenski Biser. Tudi korenine mojih prednikov živečih na Krasu, segajo daleč v 16. Stoletje. Res, da sem nekako še vedno vpeta med Gorenjsko in Krasom, a moje srce bije za Krasom, saj sem se tam našla tako v pokrajini, kot med ljudmi. Vzljubila sem tudi burjo, saj ta s svojo močjo prinaša čist svež, sončen dan, s katerim zadihaš na polna pljuča in s polno energije.

[adinserter block=”3″]

Iz Komna prihaja tudi sedanji poslanec SAB Marko Bandelli. Kakšno mnenje imate o njem?

Mara Glušič: Moja življenjska narava, kampanja in morda poslanski mandat, je daleč od tega, da bi se obremenjevala z mnenjem o Marku Bandelliju. Sama sem z njim tudi sodelovala in se osebno družila v njegovem županskem mandatu v Komnu. Dobil je tudi moj glas za župana. Je gospodarstvenik, kar se je pokazalo tudi v njegovem županskem mandatu. Pa ne mislim nič slabega, če človek zna te kvalitete pravilno vnesti v politiko. Vendar jaz politiko gledam popolnoma drugače. Politika namreč temelji na pogovoru in dogovoru. Menim namreč, da je vsak začeti projekt, potrebno tudi do konca izpeljati, drugače se v vmesnem času zgubi energija, čas in tudi denarna sredstva, ki so bila vložena v začetni projekt.

Moje mnenje je sicer, da vsaka izrečena beseda, prinese posledice. To pa so lahko pozitivne ali negativne. Nekaj negativnih posledic zaradi »prehitrih besed«, je žal že izkusil v prejšnji vladi. Osebno mnenje o njem pa bom prepustila volivcem.

[color-box color=”yellow”] Vsaka izrečena beseda, prinese posledice.[/color-box]

Kako sodelujete s sedanjim županom?

Mara Glušič: Izvolitev župana Erika Modica je bilo zame pozitivno, saj je župan predvsem povezovalen in predan. Občina je majhna skupnost, zato menim, da je, še bolj, kot na državni ravni ključno povezovanje in sodelovanje. To pa trenutni župan dobro izvaja tudi v praksi. Mislim, da smo v občini Komen v tem mandatu izpeljali že kar nekaj pomembnih projektov, pri katerih sem sodelovala tudi jaz. Sem tudi članica odbora za negospodarstvo v Komnu.

Pri županu mi je všeč to, da na razumljiv, natančen, dosleden, umirjen način, predstavi projekt in ga potem po dogovoru usklajuje in izpelje do konca. Ni potrebno, da se ob predstavitvi projekta vsi z vsem strinjamo, a pomembno je, da se na koncu zadeve uskladijo.

Ste tudi dobrodelnica, rada imate ljudi še posebej starejše. Kako se to delo odraža v vsakdanjem življenju?

Mara Glušič: Da sem »dobrotnica« največkrat slišim prav od starejših ljudi. Ti ljudje ne potrebujejo velikih materialnih sredstev. Potrebujejo pa bolj, kot to, stisk roke, ( kar je bilo žal v teh dveh letih zelo oteženo), toplo besedo, klic po telefonu, pomoč pri hitrih spremembah iz fizičnih na elektronske zadeve, pomoč pri gospodinjskih delih, pri nabavi v trgovini, pri prevozu do in iz trgovine, lekarne, zdravnika ali le nasvet kam naj se obrnejo po pomoč.

Od nekdaj me je osrečevalo delo, s katerim sem lahko  prispevala in pomagala k dobrobiti soljudi. Res je, da imam rada vse ljudi. Vsak človek je unikaten in v sebi nosi nekaj pozitivnega, edinstvenega. Sovražnikov nimam, saj, če se z nekom ne da razumno pogovoriti, se umaknem. Negativnost, da še več negativnosti, potem pa ni prostora za drugo. Življenje je prekratko, da bi si ga s sovraštvom grenili in skrajševali.

[color-box color=”yellow”] Sovražnikov nimam, saj, če se z nekom ne da razumno pogovoriti, se umaknem.[/color-box]

Prav v teh dveh letih, ko smo bili postavljeni pred zdravstveno epidemiološko preizkušnjo, ljudje  pomoč še boj potrebujejo, kot kdaj prej. Najbolj starejši, ki imajo sorodnike daleč stran, zelo zaposlene bližnje ali jih sploh nimajo, pa so tudi zelo osamljeni. Vedno sem rada pomagala ljudem. Nisem v tisti skupini ljudi, ki bi bila škodoželjna ali preko drugih pridobivala lasne koristi. Menim, da se dobrota, ki jo dajemo drugim sama dvojno povrne nazaj.

Kot sem že prej omenila največ pomoči potrebujejo starejši. Že ob samem obisku ali klepetu po telefonu ugotovim kako jim lahko pomagam. Največkrat grem komu v trgovino, po manjših opravkih ali pa koga kam peljem. V zadnjih dveh letih sem se zelo osredotočala na klice starejših po telefonu. V vseh štirih kraških občinah, sem  komunicirala s civilno zaščito in jim predlagala koga naj obiščejo, da so jim pomagali, če so pomoč potrebovali. Imela sem dolg seznam ljudi, ki so bili prav nemočni. Civilna zaščita je v najhujših časih res dobro delala.

Pomagala sem ljudem tudi pri PKP, ki jih je vlada sprejemala v vsem tem času. Moram povedati, da so bili mnogi zelo hvaležni. Sodelovala sem s posameznimi člani ministrstev in jim sproti pošiljala individualne primere, ki so bili prav specifični. Moram omeniti tudi to, da se je ZD Sežana obrnil na predsednika OO SDS Sežana, on pa name za pomoč v najhujših mesecih leta  2020. Tudi to zadevo sem uspešno rešila. Pomagala sem tudi staršem, ko so se njihovi otroci šolali od doma. Pri učnih urah je bilo v začetku potrebno veliko gradiva natisniti na liste, mnogi starši pa tega niso imeli, Zato so mi poslali po mailu, jaz pa sem jim potem prinesla domov. Sem pa tudi nekaterim celo pošiljala te liste po pošti. 

V začetku leta 2020 sem doma tudi šivala maske in jih pošiljala kar po pošti ljudem, ki so jih rabili in jih takrat nikjer ni bilo dobiti.

Pravite, da v pomoči ni politike. Vas imajo zato ljudje na Krasu radi?

Mara Glušič: Ljudje ne marajo politike, ker je ne razumejo in prav je tako. Sama nikoli ne vpletam politike, ko je potrebna pomoč. Še posebno v podeželskih krajih je to popolnoma brez pomena omenjati, ker tam imajo ljudje težave, probleme in ne politike. Jaz ljudi ne opredeljujem. Tudi ne ločujem ljudi ali so pristaši »levih« ali »desnih«. Mnogo ljudi tega niti ne loči. Ko človek potrebuje pomoč, je prav, da se mu pomaga. Tam ni ne »levih« ne »desnih«. Menim, da do takega razkola na tem področju prihaja prav zaradi tako navijaških novinarjev po nacionalni TV. Ljudje čakajo tisti »dnevnik«, da slišijo novice in potem to tako razumejo. Jaz jih poslušam in ko povedo svoje razmišljanje, jim z vprašanji razložim kaj so spregledali in kako dejansko je resnična zadeva. Ljudi, ki ne bi razumeli, da imam prav, preprosto ni. So pa nekateri, ki imajo politiko in politična vprašanja za športno navijanje

[adinserter block=”3″]

Kako bo potekala vaša volilna kampanja?

Mara Glušič: Predvsem umirjeno. Verjetno tudi času in situaciji primerno. Predstavila bom projekte trenutne vlade, pri katerih imam kar veliko za pokazati in povedati. Pametni ljudje že zdaj razumejo, da je napredek države, kljub korana ukrepom velik. Za mojo strategijo kampanje je potrebno dobro poznavanje problemov ljudi na Krasu in Brkinih. Med kampanjo kritizirati nasprotnika in na veliko obljubljati tiste splošne obljube, ki jih ni mogoče uresničiti, se pa lepo slišijo, je megla v jutru.

Sem gospodarstvenica, zato vem, da se delo ne naredi z obljubami in lepimi besedami. Sama pa stremim k temu, da vsako začeto zadevo izpeljem do konca. Pravijo, da ima vsak izziv tri rešitve. Ne le eno. To se bo odražalo tudi med mojo volilno kampanjo, ljudje to takrat čutijo ali je pristno ali zaigrano.

Kateri bodo največji izzivi s katerimi se boste spopadli, v kolikor postanete poslanka DZ RS?

Mara Glušič: V okolju Krasa in Brkinov, kjer tudi kandidiram in bom dobila glas ljudi s tega območja, vidim dosti potenciala na področju turizma, saj je ta pokrajina blizu morja, zato je lahko velika turistična destinacija, v svoji specifični pokrajini. Moj velik izziv bo tudi izboljšanje socialnega in zdravstvenega varstva. Zavzemala pa se bom tudi za projekte, ki so pomembni za razvoj Krasa in Brkinov. To pokrajino je potrebno pomladiti, zato je mladim treba dati priložnost in jim ustvariti novo kakovostno življenje, ki jim ga lahko ponudimo, da se vrnejo domov. Moj velik izziv pa bo tudi, ustvariti kakovostno in varno delo gasilcev, saj natančno vem kako so v poletnih mesecih obremenjeni in kako pomembno je njihovo delo na Krasu in Brkinih tudi skozi vse leto.

Demokracija, avtor M.G.

The post Intervju, Mara Glušič: “Ne obremenjujem se s sokrajanom Markom Bandellijem!” appeared first on e-Maribor.