Dve tretjini Velikega koralnega grebena je utrpelo katastrofalno beljenje, ki bi lahko pomenilo množično izumrtje koral.

Avstralski raziskovalni inštitut je 10. aprila objavil, da je letos že 1500 kilometrov grebena utrpelo beljenje koral, kar odžene (barvite) alge, ki živijo v simbiozi s koralami. Beljenje koral ne pomeni nujno smrt koral, vendar uničuje njihovo sposobnost pridpobivanja nujno potrebnih živil za njihovo preživetje. Alge koralam zagotavljajo ključna hranilna živila in jim pomagajo pri odstranjevanju odpadnih snovi. Brez njih so korale bolj dovzetne za bolezni. Če algam ne uspe ponovno kolonizirati koral, lahko to pripelje tudi do stradanja slednjih.

Letošnje beljenje je že četrto večje beljenje Velikega koralnega grebena po letih 1998, 2002 in 2016.

Leta 2016 so zračne raziskave, ki jih je izvedel Avstralski raziskovalni inštitut pokazale, najhujše zabeleženo beljenje Velikega koralnega grebena do sedaj. To beljenje je vzpodbudil El Nino, ki do grebena prinaša toplo vodo. Visoke temperature so glavni povzročitelj stresa koral, ki se odzovejo tako, da izženejo alge.

James Kerry, morski biolog Avstralskega raziskovalnega inštituta je povedal, da množično beljenje koral v razponu 12 mesecev ne ponuja skoraj nobenega upanja, da bi si korale lahko opomogle.

Letos je bila najbolj prizadeta srednja tretnjina grebena, lansko leto pa severni del.

Znanstveniki so najbolj zaskrbljeni zaradi glavnega krivca beljenja koral: globalnega segrevanja. Podnebne spremembe ne samo segrevajo oceansko vodo, temveč povzročajo tudi acidifikacijo oziroma kisanje oceanov, še eden dejavnik, ki povzroča stres koral. Na greben lahko vplivajo tudi spremembe oceanskih tokov.

Območje med Indijskim oceanom in Pacifikom, je dom za približno 75% koral vsega sveta. Glede na študije objavljenje v reviji PLOS ONE, je v zadnjih dvajsetih letih ta del sveta izgubil približno 1% koralnih grebenov vsako leto. v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je koralni greben pokrival približno 42,5% Indo-Pacifiškega območja. To povprečje je padlo na 22,1% leta 2003.

The post Veliki koralni greben ponovno prizadelo uničujoče beljenje koral appeared first on e-Maribor.

Znanstveniki opozarjajo, da je velik del Velikega koralnega grebena že mrtev, izumrtje pa grozi tudi ostalim organizmom, ki tvorijo ekosistem koralnega grebena, če se segrevanje ozračja ne bo upočasnilo.

Po rekordno visokih temperaturah leta 2016, je Veliki koralni greben doživel najhujše beljenje koral , kar so kadarkoli zabeležili. Beljenje koral je izguba znotrajceličnega sožitja z algami (rod: Symbiodinium), ki so v veliki meri odgovorne za razkošno barvo koral.

Znanstveniki iz desetih avstralskih raziskovalnih institucij bodo naslednjih nekaj tednov na Velikem koralnem grebenu opravljali podvodne meritve in raziskave.

Terry Hughes, direktor avstralskega raziskovalnega centra koralnih grebenov, upa, da prihajajoče leto ne bo tako uničujoče. Opozoril je, da je lansko beljenje koral tretje veliko beljenje v zadnjih dvajsetih letih, po letih 1998 in 2002 in je prizadelo približno 800 kilometrov dolg del Velikega koralnega grebena. Zaradi višanja temperature vode, ki je posledica globalnega segrevanja, je le vprašanje časa, kdaj bo Veliki koralni greben prizadelo novo katastrofalno beljenje.

David Wachenfeld, direktor programa za obnovitev Velikega koralnega grebena, pravi, da je za izumiranje koralnega grebena lahko kriva tudi slaba kvaliteta vode in preobsežno ribarjenje, vendar pa je kot glavni razlog izpostavil globalno segrevanje. Lansko leto je pokazalo, da so nujne spremembe pri perečem  vprašanju  globalnega segrevanja. Potrebno je slediti smernicam Pariškega sporazuma, ki ga je leta 2016 podpisalo 194 držav.

The post Globalno segrevanje uničuje Veliki koralni greben appeared first on e-Maribor.