Mariborska občina je v okviru evropsko financiranega projekta Interreg Alpine space GREENCYCLE predstavila strategijo prehoda v krožno gospodarstvo, katerega vodilni partner je, in ključne poudarke tega strateškega dokumenta. V projektu sodelujejo še italijanska, nemška, avstrijska in francoska občina ter štiri okoljske organizacije.

Letos bo v okviru projekta v vsakem od sodelujočih mest skupaj izbranih pet pilotnih projektov, ključni cilji projekta pa so, zraven strategije prehoda, še razvijanje orodij za razvoj krožnega gospodarstva, ki bodo testirana prav na teh pilotnih projektih, in digitalna transnacionalna platforma, ki bo zaživela februarja letos, medtem ko bo izmenjava na njej pričela potekati prihodnje leto.

Steber mariborskega prehoda v krožno gospodarstvo izhodiščno predstavljajo podjetja, ki so v večinski javni lasti. Model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo, je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja požel tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju. Podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe, so ožilje mesta, so servis občanom in ko bo uspešno uresničenih večino projektov, ki so znotraj strategije načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno.

Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Z modelom Wcycle bi mesto preseglo stare modele delovanja. Iz odvečnih ali presežnih snovi in energije bi naredili nove proizvode oziroma materiale in storitve, iz njih pa posledično ustvarjali nove prihodke, s katerimi bi zmanjšali lastne stroške. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero bi dosegli želene sinergijske krožne učinke.

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejejo sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki, s katerimi naj bi izhodiščno pilotno upravljali v že pridobljenih evropskih projektih Urban Soil 4 Food in Cinderela, upravljanje z odpadno energijo/toploto v smislu vzpostavitve hranilnikov toplote in vračanje prečiščene odpadne vode nazaj v procese ponovne uporabe.

Podjetja, ki opravljajo javne službe, predstavljajo največji aparat oz. sistem, ki ga mesto ima in preko katerega lahko občani začutijo, da je krožno gospodarstvo koncept, zaradi katerega zares živimo bolje. Evropski projekt GREENCYCLE poteka do leta 2019, skupna vrednost projekta za vse partnerje je 1,9 mio €, delež sofinanciranja je 1,6 mio €.

M. T.

The post Krožno gospodarstvo kot ekološki ščit mesta Maribor appeared first on e-Maribor.

Iz Mestne občine Maribor sporočajo, da po tem ko so mariborski svetniki marca letos podprli ustanovitev Inštituta Wcycle, mesto Maribor na področju zelenega gospodarstva od idej prehaja k dejanjem. Mestna občina Maribor je bila namreč uspešna na evropskem razpisu Urban Innovative Actions (UIA), kjer bo prejela 2,9 milijona evrov nepovratnih sredstev, s katerimi bo sofinancirala izvedbo pilotnega projekta »Urban soil 4 food«.

Da gre za izjemen uspeh priča že podatek, da je bilo med 206 prijavljenimi projekti iz različnih evropskih držav oz. njihovih mest, financiranje odobreno zgolj 16-im projektom mest. Z izvedbo bo Maribor proaktivno pristopil k reševanju upravljanja z viri. Še več, izvedba projekta pomeni enega od konkretnih korakov na nikoli končani poti strateškega razvoja mesta Maribor kot urbanega središča usmerjenega v krožno gospodarstvo, kar je danes želja in vizija vseh modernih evropskih mest. Maribor se s tem priznanjem gotovo uvršča mednje.

»Urban soil 4 food«, v dobesednem prevodu »urbana tla za hrano«, se osredotoča na področje upravljanja z zemljo kot virom. Ta se, na primer po izvedbenih gradbenih delih, ne odlaga kot odpadek, temveč se vključi v proces nadaljnje uporabe in se bogati z uporabo predelanih organskih odpadkov, ki nastajajo pri drugih, v projekt povezanih procesih. Zemlja predstavlja novo uporabno površino za vrtove, na katerih se proizvaja hrana, ki se vrača v lokalno okolje kot nov resurs. Vse to pa je priložnost za ustvarjanje novih prihodkov, dodane vrednosti, novih zelenih delovnih mest, kot enih glavnih ciljev implementacije inovativnega poslovnega modela.

Krog je naravnan izključno lokalno, zato bo vseh 2,9 milijonov zbranih sredstev namenjenih izključno mestu Maribor in vloženih v njegov razvoj. Projektni partnerji, ki ga bodo izvajali pa so: Mestna občina Maribor, Zavod za inovativnost in podjetništvo, E-zavod, Snaga d.d., Aktiviraj se!, Delta plan d.o.o., ZAG Ljubljana in Inštitut Wcycle Maribor.

Projekt prikazuje kako v praksi dejansko deluje inovativni poslovni model upravljanja z viri v sistemu krožnega gospodarstva. Danes rezultate takšen pristop med drugim kaže že tudi z gradnjo sortirnice (Snaga) ter v podrobnem načrtovanju tovarne kompozitov (Nigrad), energetskega objekta na biomaso (Energetika) in obrata biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov (Snaga). Mesto z njim povezuje izhodiščne stebre za upravljanje z viri in spodbuja medsebojno sodelovanje javnih podjetji v Mariboru.

Model Wcycle Maribor so kot prebojen in inovativen prepoznali tudi že na nacionalnem nivoju, saj je Maribor zanj v začetku meseca na mednarodnem dogodku ‘Ljubljana Forum future of cities award 2017’ prejel zmagovalno nagrado za »najbolj inovativno dobro prakso na področju razvoja prihodnosti mest«. Uvrstitev projekta med 16 najboljših na evropskem razpisu Urban Innovative Actions (UIA) pa je pomemben toliko bolj, saj s seboj prinaša tudi finančna sredstva za izvajanje.

M. T.

The post Maribor na področju zelenega gospodarstva od idej prehaja k dejanjem appeared first on e-Maribor.