Kolumna: Piše Matej Markič

Predstavniki KUL-ovega četverčka sopodpisali t. i. sporazum o povolilnem sodelovanju, s katerim naj bi se zavezali k medsebojnemu sodelovanju po parlamentarnih volitvah, ki se obetajo naslednje leto. A ob podpisu sporazuma v oči močno bode dejstvo, da so ga kljub njegovi deklarativno vključujoči in demokratični naravi med desetinami političnih strank v Sloveniji podpisale zgolj štiri (nezadovoljne) stranke.

STRANKE KUL PODPISALE SPORAZUM!!
Nočemo razdeljene SLOVENIJE??
V NASLEDNJI VLADI NOČEMO NIKOGAR IZ SEDANJE VLADE.
Pa kdo za hudiča bolj deli SLOVENIJO in SLOVENCE kot ravno vi,s takimi izjavami.
VI NISTE REŠITEV , VI STE PROBLEM!!
Prej ko ljudje to spoznajo,boljše bo za SLOVENIJO

— Janez Malavasic (@JanezMalavai) September 27, 2021

Stranke Levica, LMŠ, SAB in SD oz. njihovi predsedniki – Alenka Bratušek, Luka Mesec, Marjan Šarec in Tanja Fajon, so danes pred slovenskim državnim zborom na Trgu republike slovesno podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju, ki naj bi bil odgovor »demokratične lokostrelske opozicije« na »diktatorsko naravo sedanje vlade pod taktirko SDS in njenega predsednika ter slovenskega premierja Janeza Janše«. O samem sporazumu so se pogovarjali tudi v oddaji N1 SLO, kjer so predsedniki omenjenih štirih strank dejali, da se je v njem lokostrelski četverček zavezal k sodelovanju po bližajočih se parlamentarnih volitvah čez sedem mesecev in usklajeni sestavi morebitne 15. slovenske vlade, če jim bodo slovenski volivci in volivke seveda namenili zadostno število glasov. Trdili so, da bo tokrat vse drugače, saj bodo oblikovali večinsko vlado (za razliko od 13. slovenske vlade, ki je bila manjšinska in v kateri Levica sicer formalno-pravno ni sodelovala, je pa prispevala nujno potrebne glasove za potrditev mandatarja, zaradi česar je imela ta skrajno leva stranka v tedanji dobro leto trajajoči Šarčevi vladi status t. i. nadkoalicijske stranke), po besedah Fajonove pa bo narava njihovega povezovanja absolutno vključujoča, saj je po njenem k pristopu k sodelovanju dobrodošel vsakdo, ki podpira demokratične vrednote in si želi popeljati državo v demokratizacijo.

Stara modrost pravi, da če kurbnhaus slabo posluje, je treba zamenjati kurbe in ne postelj. #sampovem #sporazum #kul pic.twitter.com/3Ry7Xz7lYU

— Peter Hrastelj (@hrastelj) September 28, 2021

Kot prvo, se je ob teh besedah evropske poslanke in predsednice Socialnih demokratov za zamisliti kako da ob tem k sodelovanju niso povabili tudi stranke SDS, glede na dejstvo, da je bila po rednih letnih analizah znamenitega The Economista stopnja demokratičnosti (tj. Global Democracy Index) v Sloveniji vselej višja v času oblasti desnih vlad pod vodstvom SDS.

Kot drugo pa še bolj bode v oči spoznanje, da so prvaki opozicijskega četverčka navkljub deklarativno vključujoči narave sporazuma že takoj izjavili, da stranka Nova Slovenija (NSi) v njihovi družbi ni dobrodošla, saj naj slednja niti ne bi želela v koalicijo z njimi (čeprav je predsednik NSi Matej Tonin že večkrat jasno dejal, da so odprti za sodelovanje z vsemi, tudi z ideološko drugačnimi strankami). Še slabši odnos so pokazali do drugih parlamentarnih strank, morebitnega vključevanja katerih niso niti z besedo omenili, pa najsi gre za koalicijsko Stranko modernega centra (SMC), Slovensko nacionalno stranko (SNS), ki sicer ni del vladne koalicije, pa vendar z njo formalno sodeluje ali pa z Demokratično stranko upokojencev Slovenije (DeSUS), ki je ob zamenjavi vodstva (predsednika stranke) dejala, da bo v parlamentu imela vlogo »konstruktivne opozicije«.

odhajajoči Marjan Šarec

Šarec se je sicer mimogrede obregnil ob skupino nepovezanih poslancev (NeP), za katere pa je primarno dejal, da so soodgovorni za trenutno stanje v državi, ob čemer jih je obtožil, da niso želeli asistirali KUL-u ne pri februarski konstruktivni nezaupnici, ne pri majskem predlogu o ustavni obtožbi predsednika vlade.

Ob tem je še bolj zaskrbljujoče dejstvo, da omenjene štiri stranke niso nikdar izkazale nobene posebne pripravljenosti za pogovore oz. sodelovanje z različnimi izvenparlamentarnimi slovenskimi strankami, kljub temu, da so le-te na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 prejele skupno kar 107.950 glasov slovenskih volivk in volivcev, kar je predstavljalo 12,11% vseh glasov. Ob tem je absurdno, da je pri sodelovanju KUL-ovcev seveda govora o povolilnem sodelovanju, kar pomeni, da bi morali, če bi dejansko mislili iskreno s svojo vključujočnostjo, računati tudi na druge stranke, ki bodo nastopile na naslednjih državnozborskih volitvah in jih povabiti na medsebojne pogovore.

a očitno so besede eno, dejanja pa nekaj povsem drugega in očitno gre pri projektu KUL za samo še en elitističen projekt slovenskih kaviar socialistov, kjer je že v naprej jasno, da bodo imele določene stranke že v naprej zagotovljen privilegiran položaj (če bodo seveda dejansko uspele dobiti večino glasov), resnična vključevalnost in medsebojno sprejemanje pa bodo pri njih kot kaže tudi v prihodnje ostale samo mrtve črke na papirju. ŽE VIDENO IN PREŽVEČENO.

Ekskluzivno za e-maribor, Matej Markič

The post Kolumna: “Podpis sporazuma o povolilnem sodelovanju, farsa za ljudi?” appeared first on e-Maribor.

S konstruktivno nezaupnico ne bo šlo.  To je sedaj jasno tako Tanji Fajon, kot tudi Marjanu Šarcu, pa tudi koordinator Levice Luka Mesec več ali manj joka, da koaliciji KUL ne bo uspelo.

Leva opozicija grozi z interpelacijami

Možnost, da bi konstruktivno nezaupnico z mandatarskim kandidatom Karlom Erjavcem dejansko vložili, se vse bolj zmanjšuje, da bi bila povrh še uspešna, pa je verjetnost blizu nič. Polom na celi črti po trimesečnem prepričevanju volilne baze o realnih možnostih za zrušenje vlade pa bodo še naprej kamuflirali z vlaganjem interpelacij. Piše portal Domovina.je

Le kaj je preostalo koaliciji KUL. To kar so delali od prvega dne, po nastopu nove vlade. Udrihanje proti vladi. Ker očitno konstruktivne nezaupnice ne bo, se je napovedala ofenziva nad vlado in njenimi ministri. Najprej je bil čisto na začetku na tnalu gospodarski minister SMC Zdravko Počivalšek, zatem je napovedana interpelacija nad ministrom za delo družine in socialne zadeve NSI Janezom Ciglerjem Kraljem, napoveduje se interpelacija nad šolsko ministrico SMC Simono Kustec, zatem bo prišel na vrsto tudi kulturni minister Vasko Simoniti itd.

Medtem pa Tanja Fajon razmišlja o volitvah. Pravi, da vlada, slabi demokracijo, ruši pravno državo in krha ugled Slovenije na tujem. o je po njenem pomemben preboj, ki “ bi lahko rezultiral v predčasnih volitvah. “Te bi bile, tako Fajonova, najboljša možnost za politike, predvsem pa za ljudi.” Pri socialnih demokratih so tako in tako navajeni biti pri koritu. Že od leta 1945.

PM

The post Kul v ofenzivo z interpelacijami, Fajonova pa bi šla na volitve! appeared first on e-Maribor.

Matematika ni bila nikoli intimna želja levičarskih junakov, ki si želijo polastiti vlade. Da ne znajo šteti do 46 je že pred leti dokazal tudi Zoran Janković in njegova Pozitivna Slovenija.

MATEMATIKA KUL IN 46 GLASOV

A matematika tudi ne gre tokratni levi opoziciji. treba je računati do številke 46. pa poglejmo kako se odvijajo številke glede tokratne opozicije, ki želi zrušiti vlado.

Torej. Dnevi grmenja in skrajni domet “burek” koalicije KUL je le 41 poslancev. Všteta je tudi vrnitev Počivalška. 38. glas  dobijo tudi od Jurija Lepa, 39. glas, od Franca Kramarja le, če ga pripeljejo z bolniške. 40. glas in 41. glas sta (pogojno) Franc Jurša in Ivan Hršak. In to je to. Po zadnjih informacijah tudi “manjšinca” ne bosta podprla KUL koalicije.

Popravek: poslanca manjšine po zadnjih informacijah ni v nobenih KUL kombinacijah. Neuradno je števec za zdaj pri 41. https://t.co/aVmlF1wtr9

— Mirko Mayer (@Mirko_Mayer) December 16, 2020

Ko se bo Erjavec naučil do 46. šteti bodo tu zagotovo že nove volitve!

"Nič kaj novega ne pričakujem," je medijem ob prihodu na vrh @stranka_DeSUS povedal vodja poslancev Franc Jurša. A ni s tem že vsega povedal?

— Mirko Mayer (@Mirko_Mayer) December 17, 2020

PM

The post Kalkulacije koalicije KUL. Skupaj bi nabrali le 41 glasov! appeared first on e-Maribor.