Ob velikonočnem intervjuju kardinala Franca Rodeta za Radio Ognjišče se je vnela burna razprava o odgovornosti države za obnovo sakralne dediščine. Njegove izjave, v katerih izpostavlja pomanjkanje sistemske pomoči s strani države, so izzvale ostro reakcijo mag. Alenke Gotar, ki je v javni objavi na družbenem omrežju kardinala označila za “lažnivca” in mu očitala širjenje neresnic.

Povzetek izjave kardinala Rodeta:

V pogovoru za Radio Ognjišče je kardinal Franc Rode opozoril na potrebo po ureditvi odprtih vprašanj med državo in Cerkvijo, še posebej glede finančne pomoči za obnovo cerkva in drugih sakralnih spomenikov. Po njegovih besedah je stanje po posameznih župnijah sicer zgledno, a zelo različno – pogosto odvisno od aktivnosti županov. Izpostavil je, da je v Sloveniji kar 90 % kulturnih spomenikov v cerkveni lasti, zato meni, da je dolžnost države, da skrbi tudi za to pomembno dediščino naroda.

Odziv Alenke Gotar:

Na ta intervju se je z ostro objavo na Facebooku odzvala mag. Alenka Gotar. Kardinalu je očitala, da govori neresnice, in poudarila, da država zelo dobro skrbi za obnovo sakralnih objektov, še posebej tistih, ki so razglašeni za kulturne spomenike. Dodala je, da sama vodi enega glavnih razpisov za to področje in da se vsakodnevno trudi za uspešno izvedbo obnov.

Kot dokaz je v komentarju objavila tudi zahvalo ene od župnij, ki potrjuje uspešno sodelovanje in podporo pri reševanju konkretnega primera.

Facebook objava

LAŽNIVEC!

Absolutna LAŽ kardinala Rodeta… In to na veliko noč…

Država zelo dobro skrbi za obnovo sakralnih objektov, ki so razglašeni za spomenike, tako z razpisi, kot z intervencijami.

Čisto slučajno jaz vodim enega izmed glavnih razpisov za to(dokaz v komentarju) in se vsakodnevno močno trudim za vse to!

Rode pravi:

“Omenil je še potrebo po ureditvi finančne pomoči za obnavljanje cerkva in drugih sakralnih spomenikov. Stanje po župnijah je po mnenju kardinala sicer zgledno, a spet odvisno od županov. »V Sloveniji je 90 odstotkov spomenikov v cerkveni lasti in za te spomenike, ki so last pravzaprav slovenskega naroda, ki so slovenska kultura, je odgovorna tudi država, ne samo Cerkev.« “

Različni pogledi na vprašanje obnove sakralne dediščine odpirajo širšo razpravo o vlogi države in Cerkve pri ohranjanju kulturnih spomenikov. Medtem ko Cerkev opozarja na sistemske izzive in premalo pomoči, pa predstavniki države zagotavljajo, da mehanizmi za financiranje obstajajo in učinkovito delujejo.

The post Alenka Gotar ostro nad kardinala Rodeta: “Lažnivec!” appeared first on e-Maribor.

Kam seže norost levičarskih političark, ki prihajajo iz ozemlja nekdanje Jugoslavije. Jih moti tradicija države, kjer živijo, ali pa je to preprosto le njihova zloba.

Odstopljena ministrica znana po neumnostih s prenosnimi računalniki, ki še vedno ležijo v skladišču, se je po nekaj tedenskem zatišju spet oglasila. Tokrat ji gre v nos slovenska tradicija. Zmotilo jo je namreč vabilo na tradicionalno Martinovanje po starih in novih šegah. Ob tem bi nekdanji ministrici moral nekdo povedati, da je OŠ Leskovec, kjer bodo člani Kulturnega društva Leskovec pri Krškem izvedli Martinovanje po starih in novih šegah, v Sloveniji in ne v njeni rodni Makedoniji.

Naj Makedonko podučimo, da je  Martinovanje praznik, ki obeležuje zaključek vinogradniških del in se praznuje v čast svetemu Martinu, zaščitniku vinogradnikov in vinarjev. Osrednji dogodek martinovanja je simbolični “krst mošta”, ko se mošt uradno prelevi v vino. To poteka s posebnimi obredi, ki jih vodi “škof” ali drug simbolični lik. V nekaterih krajih praznovanje vključuje cerkvene obrede, kjer blagoslovijo vino in se zahvalijo za letino. In ker Stojmenova Duh živi v Mariboru, bi lahko vedela, da je prav Martinovo, največja tradicionalna prireditev v štajerski prestolnici.

“Martinovanje na OŠ!!!, kjer bo ‘mošt blagoslovil gospod župnik. Družba, imamo velik problem. Bo treba ukrepati,” je zapisala Stojmenova Duh. Se strinjamo. Ob naslednjih volitvah bo res treba ukrepati in take izjave ne odločno obsoditi. Nekateri očitno mislijo, da so v Sloveniji še vedno nedotakljivi.

The post FUJ. Stojmenova Duh, kritična, ker bo na šoli mošt blagoslovil gospod župnik? appeared first on e-Maribor.

Prvi november, znan tudi kot Dan spomina na mrtve ali All Saints’ Day, je dan, ki ga mnogi ljudje po vsem svetu praznujejo v čast svojim preminulim ljubljenim. Ta pomemben praznik ima bogato zgodovino, globoko zakoreninjene tradicije in zanimive običaje, ki razkrivajo spoštovanje in spomin na tiste, ki so nas zapustili. V tem članku bomo raziskali izvor in pomen prvega novembra ter kako ga ljudje po vsem svetu praznujejo.

Zgodovina

Zgodovina praznovanja prvega novembra sega nazaj v krščansko tradicijo. Ta dan je bil prvotno uveden kot Dan vseh svetih (All Saints’ Day) in je bil namenjen častitvi vseh svetnikov, tistih znanih in tistih manj znanih, ki so živeli sveto življenje in so prešli v večni raj. Prvi november je bil prvič uveden kot praznik v 7. stoletju in se je počasi razširil po krščanskem svetu.

Povezava s preminulimi

Čeprav je bil prvi november sprva posvečen svetnikom, se je sčasoma razvil tudi v dan, ko ljudje častijo in se spominjajo svojih preminulih sorodnikov in prijateljev.

Ta povezava s preminulimi je privedla do tega, da je prvi november postal dan, ko se obiskujejo grobovi in se prižigajo sveče, da bi počastili spomin na pokojne.

Praznovanje prvega novembra se razlikuje od države do države, vendar ima po vsem svetu nekatere skupne elemente. Na primer, v Španiji in Meksiku praznujejo Día de los Muertos (Dan mrtvih), kjer ljudje ustvarjajo pisane oltarje in se oblačijo v kostume, ki častijo preminule. V Poljski obiskujejo grobove in okrašujejo jih s cvetjem, v Franciji pa obiskujejo grobove in prižigajo sveče.

Poleg običajnega obiska grobov in prižiganja sveč, je prvi november tudi čas, ko mnogi ljudje razmišljajo o pomenu življenja, smrti in prehodu v večnost. To je čas, ko se ljudje zavedajo krhkosti človeškega življenja in se poglobijo v razmišljanje o duhovnih vprašanjih.

Praznik spodbuja meditacijo o minljivosti in nas spomni, da je pomembno, kako smo živeli in kako smo vplivali na druge med svojim življenjem. Prvi november nas spodbuja, da cenimo življenje, se spominjamo preminulih in se zavemo, kako pomembno je, da ohranjamo človeško povezanost in skrbimo za tiste okoli nas.

Na nekaterih pokopališčih po vsem svetu potekajo tudi svete maše kot del praznovanja prvega novembra. To je čas, ko verniki zberejo ob grobovih svojih bližnjih in se skupaj udeležijo verskih obredov, vključno s svetimi mašami in molitvami.

Ta običaj daje globlji duhovni pomen prazniku in omogočajo ljudem, da se zberejo v molitvi, skupnem spominjanju in duhovnem povezovanju s preminulimi. Svečane maše na pokopališčih prinašajo trdnost vere in povezanosti med živimi in mrtvimi ter dodajo še en pomemben vidik praznovanju prvega novembra.

Zanimivosti:

• V nekaterih državah, kot je Mehika, so tradicionalni okraski za Dan mrtvih sladkarije v obliki lobanj in kosti, imenovane “calaveras”. Ljudje jih izdelujejo in uživajo v znak spoštovanja do mrtvih.
• V Veliki Britaniji je običajno, da ljudje za Dan vseh svetih prižigajo sveče in luči na grobovih ter obiščejo cerkve.
• V Sloveniji se prvi november imenuje “Dan spomina na mrtve” in je dela prost dan. Ljudje obiščejo pokopališča, prižigajo sveče, urejajo grobove in se spominjajo svojih preminulih.

Prvi november, Dan spomina na mrtve, je dan, ki združuje verske in kulturne vidike ter spominja ljudi na pomembnost spoštovanja in ohranjanja spomina na tiste, ki so nas zapustili. Zgodovina tega praznika, različne tradicije in zanimivosti, povezane z njim, ga naredijo za edinstven in pomemben dan v življenju mnogih ljudi po vsem svetu.

The post 1. november – Dan spomina na mrtve: Zgodovina, Tradicije in Zanimivosti appeared first on e-Maribor.

Dragoceni Plečnikov interjer v kapeli Srca Jezusovega na Ljubljanski ulici je del neprecenljive in bogate kulturne dediščine zato mora biti v iskanje nove reprezentativne lokacije aktivno vključena tudi MOM.

Ohranimo edino Plečnikovo dediščino v Mariboru!

MO SDS Maribor  s pozivom za javnost želi aktivno sodelovati pri ohranitvi edine Plečnikove dediščine v metu ob Dravi. V začetku leta so mariborski jezuiti kapelo Srca Jezusovega na Ljubljanski ulici 13 prodali avstrijskemu holdingu Best in parking. Na tem mestu naj bi v prihodnosti stala šestnadstropna poslovno-stanovanjska stavba in garažna hiša.

Mag. Dejan Kaloh, poslanec SDS in predsednik MO SDS Maribor pravi: “Z vso resnostjo in spoštovanjem do našega največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika se moramo zavedati, da je ta jezuitska kapela edino reprezentativno delo Plečnika v štajerski prestolnici. Bistvena napaka sedanje mestne oblasti je seveda bila, da ni uveljavila predkupne pravice in sama kupila ves objekt. Glede na to, da je na predlog mariborskega župana Saše Arsenoviča bilo ustanovljeno novo javno podjetje Mestne nepremičnine iz razlogov odkupa stavbne pravice za osrednjo mariborsko tržnico in gostilno Pri treh ribnikih, bi  to javno podjetje moralo izkazati podoben interes za nakup te edine Plečnikove mojstrovine, ki jo imamo v Mariboru,” pravi poslanec!

Ta slaba odločitev MOM se lahko vsaj delno popravi. Nikakor se namreč ne sme zgoditi, da bo predragocena notranjost kapele pristala v kakšnem skladišču, ker MOM enostavno ne bo zagotovila nadomestne lokacije. A takšna lokacija v Mariboru mora biti reprezentativna kakor je tudi reprezentativno samo Plečnikovo delo. To pomeni, da mora biti lokacija nekje v središču Maribora, vsekakor pa se mora najti pred začetkom rušenja objekta. Ob tem se mora zagotoviti strokovna demontaža opreme in kasnejša filigranska rekonstrukcija do zadnjega detajla na novi lokaciji.

Gre za zelo zahteven in drag podvig preselitve kapele, kjer bo potrebno sredstva najti tako na občinski kot državni ravni. A novo ustrezno lokacijo mora najti občina. Vladimira Cokoja, mestna svetnica iz vrst SDS, pojasnjuje: “Žalosti nas, da MOM še ni sprejela novega OPN, prav tako ne novega odloka o kulturnih spomenikih, vendar so pristojni na Zavodu za varstvo kulturne dediščine leta 2013 dosegli vsaj to, da je v OPN zapisano, da je Plečnikovo kapelo oz. notranjo opremo pred rušitvijo treba prestaviti.” Pravi mestna svetnica in nadaljuje: “Imamo pa problem. Investitor te prestavitve ne želi zagotoviti, MOM pa še nima prav nobene ideje, kam s to dragoceno Plečnikovo zapuščino. Podžupan MOM Gregor Reichenberg je sicer povedal, da zadevo skrbno spremljajo, saj je občini v interesu, da se edino Plečnikovo delo v Mariboru tukaj tudi ohrani in ostane odprto za javnost. V svetniški skupini SDS v MS MOM pa menimo, da je potrebno kar hitro priti od besed k dejanjem.”

Namesto, da se občina ubada z idejami o novih mostovih in kako urediti Glavi trg, nam naša kulturna dediščina propada. Tega ne smemo dovoliti. Za preselitev kapele se mora najti prostor in denar. Kulturna dediščina je namreč tisto, kar moramo, kot narod ohranjati v srcu.

MG

The post Poziv javnosti! Ohranimo edino Plečnikovo dediščino v Mariboru! appeared first on e-Maribor.

Edino Plečnikovo delo v Mariboru, jezuitska kapela Srca Jezusovega na Ljubljanski 13, gre v rušenje.

Edino Plečnikovo delo v Mariboru bodo porušili

Očitno mariborskemu županu ni mar za kulturno dediščino, ni mar za kulturo mesta. Enostavno porušili bodo edino plečnikovo delo v Mariboru! na tem mestu se bo namreč zgradila nova parkirna hiša. Gre za isto podjetje, ki si lasti stavbno pravico garažne hiše pri UKC Maribor.

Mestni svetnik Bernard Memon je na zadnji seji mestnega sveta Mestne občine Maribor izpostavil problematiko edinega Plečnikovega dela v Mariboru, sicer spomeniško nezaščitene kapele na Ljubljanski 13, ki jo bodo rušili. Notranjost kapele je uredil sloviti arhitekt Jože Plečnik in ravno zato je toliko bolj pomembna.

Pomembno Plečnikovo delo sicer ni bilo nikdar zavedeno v register spomeniškega varstva, A ne glede na to, so novi lastniki po zakonodaji zaradi določenih pravil vseeno zavezani spoštovati kapelo, kljub temu da ni del spomeniškega varstva.

 Notranjost kapele bi naj prenesli pod okrilje Vikariata Antona Martina Slomška. Rektor vikariata, dr. Ivan Janez Štuhec, je dejal, da je Vikariat Antona Martina Slomška je ponudil prostor za deponiranje notranje opreme kapele.

Tako se v mariboru skrbi za kulturno dediščino. Žalostno!

MG

The post Arsenoviču ni mar za kulturno dediščino? Porušili bodo edino Plečnikovo delo v Mariboru! appeared first on e-Maribor.

Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na svojem letnem zasedanju, ki poteka v Južni Koreji, sprejel odločitev o vpisu Obhodov kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V obrazložitvi je medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine pri Unescu, ki je sicer odločal o 35 predlogih, zapisal, da obhodi kurentov združujejo različne kulturne izraze družbenih prask, znanj o naravi, tradicionalnih obrti in uprizoritvenih umetnosti.

Župan mesta Ptuj Miran Senčar je ob uspešnem vpisu obhodov kurentov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine povedal, da jim je v čast, da so obhodi kurentov vpisani na seznam in da so s tem postali del svetovno pomembnih zakladov. Ob obhodih kurentov je na sezmu iz Slovenije še Škofjeloški pasijon. Z vsemi takšnimi uspehi je večja prepoznavnosti slovenske kulturne dediščine tudi v mednarodnem prostoru.

Kurentovanje in kurenti, ki so pustna šema na Ptujskem, Markovcih, Halozah in Slovenskih goricah, privabijo v pustnem času na Ptuj na deset tisoče obiskovalcev. Po ljudskem prepričanju kurent ali korant, kot mu pravijo na Ptujskem, preganja zimo in v deželo kliče pomlad. Obhodi kurentov so vpisani tudi v slovenski register nesnovne dediščine in razglašeni za živo mojstrovino državnega pomena.

Pri pripravi nominacije, ki jo je Ministrstvo za kulturo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so z veliko energije sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne dediščine in Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo, nepogrešljiva pa je bila tudi pomoč Veleposlaništva Republike Slovenije v Parizu.

M. T.

The post Kurenti na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine appeared first on e-Maribor.