Poseg v prostor, kjer stoji Magnina lakirnica, je nepovraten. “Sto hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč pa je za vedno izgubljenih,” so se glasili naslovi medijev po tem, ko je sedanji župan Soršak leta 2017 najlepše kmetijske površine poklonil avstrijski lakirnici Magna.

Povsem neprimerna umestitev Magna tovarne v prostor, je botrovala marsikateri slabi volji, po tem ko so takratni predsednik vlade Miro Cerar, minister za delo Zdravko Počivalšek in župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak šušmarili z najbolj rodovitnimi zemljišči domačinov. Zanimivost projekta Magne je bila prav v tem, da se države z neprimerno več kmetijske zemlje pozidav branijo, pri nas pa se je tovarnam, brez premisleka dovolilo (in se še dovoli), da zidajo na najboljših kmetijskih zemljiščih in vodovarstvenih območjih ter jih tako pripeljejo do trajnega uničenja. In v normalni državi bi taki politiki, ki sprejemajo take rešitve morali že zdavnaj sedeti na Dobu. Namesto tega pa so na dobro plačanih stolčkih, nekateri celo nadajujejo svojo “uničevalsko” župansko pot.

Famozna Magna je za tovarno porabila približno 68,2 milijona evrov, od Slovenije pa je prejela 18,6 milijona evrov državnih spodbud. Ker je bila gradnja prve faze objekta večinoma končana v letu 2018, so v Magni načrtovali, da bodo proizvodnjo zagnali v začetku leta 2019. Zaposlili so okoli 140 delavcev, pred začetkom testne faze proizvodnje pa so jih nameravali zaposliti še več. Vloga za okoljevarstveno dovoljenje za drugo fazo je bila vložena na Agencijo RS za okolje v letu 2018, pozitivno mnenje pa je bilo izdano novembra 2021. Magnina vloga se je nanašala na gradnjo dveh glavnih objektov, proizvodnjo karoserij in sestavljalnico vozil. Z obstoječo lakirnico bi tako vzpostavili celovito proizvodnjo avtomobilov, kjer bi delo v drugi od treh načrtovanih faz projekta- lahko dobilo do tisoč ljudi.

Pot ob obljub, do realizacije je dolga, pa tudi ljudje v pravljice, ki so jih servirali Cerar, Počivalšek in Soršak niso verjeli, saj  je bilo že od začetka projekta je bilo jasno, da je Magna zgrajena na vodovarstvenem območju in da sta obe okoljevarstveni dovoljenji izdani protizakonito.

Za pravice ljudi na vodovarstvenem območju se je kot edino postavilo Združenje ROVO. Gorazd Marinček iz Združenja ROVO je v primeru Magne leta 2019 prvič opozoril na to, da ministrstvo za okolje in Agencija RS za okolje pri izdaji dovoljenj in soglasij ne upoštevata 69. člena Zakona o vodah. Dve leti kasneje mu je pritrdilo tudi upravno sodišče. Zakon o vodah velja od leta 2002 in pravi, da je na vodovarstvenem območju prepovedana gradnja proizvodnih objektov oziroma naprav, ki uporabljajo nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje. In tukaj napoči prelomna sodba.

Združenje ROVO se je leta 2021 pritožilo na okoljevarstveno soglasje podjetju Albaugh iz Rač za povečanje proizvodnje glifosata. Upravno sodišče je Združenju ROVO pritrdilo in razveljavilo soglasje Albaughu, v ponovljenem postopku pa je ministrstvo za okolje vlogo Albaugha celo zavrglo. Zmaga! Ta sodba pa ni vplivala samo na Podjetje Albaugh iz Rač, temveč tudi na Magno. Kljub izdanim dvem okoljevarstvenim dovoljenjem v Magni ocenjujejo, da obstaja tveganje, da bi kot podjetje Albaugh dovoljenji izgubili.

Pri tem se postavlja postavlja vprašanje odgovornosti aktualnega župana občine Hoče-Slivnica. Župan Soršak je namreč vedel, da krši 69. člen Zakona o vodah in navkljub temu nadaljeval s spremembo OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA z umeščanjem Magne na vodovarstveno območje. Tako je uničil preko 94ha zaščitenih kmetijskih površin ter pri tem sodeloval pri razlastninjenju nekaterih najbolj rodovitnih površin v občini. In danes, ko se piše leto 2023, ta župan še vedno sedi na čelu občine Hoče-Slivnica.

Politika Cerar in Počivalšek sta že propadla. Najbolj odgovorni Marko Soršak, pa še vedno greje stolček župana. Do kdaj še?

The post Soršakov projekt Magna kliče po ovadbah! appeared first on e-Maribor.

Kanadsko-avstrijska Magna Stayr je zaposlene in sindikat obvestila, da ustavlja lakirnico v Hočah. Kot so pojasnili v podjetju, bo sprememba vplivala na približno 90 od 160 zaposlenih.

To kar se je danes zgodilo z Magno v Hočah je prava karma za župana Marka Soršaka, ki je mešetaril z rodovitno zemljo domačinov, da je takratna vlada Mira Cerarja, na najbolj rodovitni zemlji lahko postavila lakirnico Magna, kjer so obljubljali na tisoče delovnih mest. Danes je Magna le še bleda senca tega eksperimenta in dokončno zapira svoja vrata. Kdo pa bo prevzel odgovornost?

ŠE EN KMOMUNISTČNI PROJEKT MIRA CERARJA
Miro Cerar mlajši, velik državnik, velik poslovnež in človek z "moralo" ni samo obračunaval dvojne potne stroške, je tudi uničil kmetijsko zemljišče, postavil Magno Styer Slovenija, jim dodeli še 18 mio EUR, da jo danes zapirajo. pic.twitter.com/ONHzTXHkvJ

— Marjan Žandar (@Marjanmark) March 2, 2023

Magna je ob prihodu v Slovenijo dobila več milijonov subvencij za vzpostavitev prve faze proizvodnje v Hočah. V tej fazi je bila vzpostavitev lakirnice, slediti pa bi ji morali še druga in tretja faza postavljanja proizvodnje. Skupaj so v hoški Magni v lakirnici, obratu karoserij in v sestavljalnici avtomobilov načrtovali več kot 2.000 zaposlitev. Oziroma po domače povedano. Lagali so!

Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak pravi, da bo trenutno stanje verjetno vztrajalo, dokler se ne najde naročnik. Spomnil je tudi na proizvodnjo avtomobilov Fisker, ki jih Magna zdaj proizvaja v Gradcu, ob tem pa izrazil prepričanje, da bi se stvari lahko razpletle drugače, če bi Magni uspelo prej pridobiti okoljevarstveno soglasje.

A le kako lahko na trasi, kjer so ljudje obdelovali najbolj rodovitna polja, nekdo pridobi okoljevarstveno soglasje? Očitno imata Marko Soršak in Zoran Janković veliko skupnega. Vsaj v razmišljanju.

To pa je o Magni povedal Hočan, novinar, Bojan Požar:

vir: N1, video: e-maribor.si

The post Župan Hoč pred leti mešetaril z zemljo domačinov. Danes pa tam stoji Magna, ki ne obratuje več! appeared first on e-Maribor.

Pred dobrim mesecem je avstrijska Magne Steyr v Hočah začela graditi lakirnico. Predstavniki avstrijske Magne Steyr, občine Hoče-Slivnica in Pomgrada so okoli 150 prebivalcem predstavili potek gradnje. Odgovarjali so tudi na vprašanja v zvezi z gradnjo, s tem povezanimi vplivi na njihovo življenje in začetkom poslovanja, ki je predviden za marec 2019.

Kot poroča STA je prvi mož bodočega slovenskega obrata David Adam dejal, da jim je bilo vreme v prvem mesecu pripravljalnih gradbenih del zelo naklonjeno in da so imeli srečo tudi pri izbiri partnerjev, ki izvajajo gradnjo. Ob tem je napovedal, da bodo že v kratkem v prostorih nekdanjega Stavbarja odprli informacijsko pisarno, kjer bodo njihovi predstavniki ves čas gradnje vsak petek med 13. in 14. uro občanom na voljo za morebitna vprašanja in pobude.

Njegov sodelavec Damjan Ozmec je podrobneje predstavil terminski načrt, ki kljub enomesečni zamudi pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja ostaja nespremenjen. Takoj po tem so se namreč lotili pripravljalnih del in uradno odprli gradbišče. Groba gradbena dela bodo zaključili predvidoma konec aprila naslednje leto, ko bodo začeli z montažo lakirnice. Že oktobra naj bi pričeli s poskusnim obratovanjem, serijsko proizvodnjo. Zaposlitev prvih 400 ljudi načrtujejo za 1. marec 2019. Trenutno je na gradbišču več kot 40 slovenskih podjetij z več kot 250 delavci.

V času gradnje bodo tudi izvedli postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri katerem se že zdaj zavedajo, da bo dolgotrajen. Direktor projektantskega podjetja Biro Biro, Uroš Rošker, je povedal, da so se pri pripravi projekta posvetili okoljskim vprašanjem, saj gre za vodovarstveno območje. Vse skupaj je, kot je dejal, zasnovano tako, da nobena tekočina v primeru neželenega iztoka nevarnih snovi ali ob sproženju protipožarnega sistema ne more nenadzorovano zapustiti območja tovarne, saj so vse talne površine vodotesne.

Prebivalci hiš na območju, ki je predvideno za drugo fazo investicije, so mnenja, da so zdaj za odkup svojih nepremičnin dobili sramotne ponudbe. Krajani Rogoze pa se bojijo, da bi nova nadomestna kmetijska zemljišča znova pridobili s sekanjem njihovega gozda.

M. T.

The post Lakirnica Magne naj bi začela s poskusnim obratovanjem že čez eno leto appeared first on e-Maribor.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je posredovalo dodatna pojasnila glede vsebine pogodb za začetek gradnje Magninine lakirnice, ki so ju podpisali prejšnji teden. Dodatna pojasnila so poslali, ker so v medijih v preteklih dneh zaznali precej netočnih podatkov o vsebini dveh pogodb, vezanih na investicijo v razvojno območje Občine Hoče-Slivnica in izpostavili nekaj ključnih vsebinskih poudarkov iz obeh pogodb.

Prejšnji torek je na podlagi pooblastila Vlade RS v njenem imenu minister Zdravko Počivalšek podpisal pogodbo o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju Občine Hoče-Slivnica in sicer z Magno Steyr, avtomobilski dobavitelj d.o.o., Občino Hoče-Slivnice in MAGNA Metalforming AG.

Podjetje se je s pogodbo zavezalo, da bo v roku desetih let od sklenitve pogodbe, investicija na razvojnem območju presegla vrednost 100.000.000 evrov in na območju Občine Hoče-Slivnica ustvarila najmanj 1.000 delovnih mest. Pogodba ne obremenjuje proračuna RS. Če v petih letih podjetje ne začne z vzpostavitvijo investicije, je RS upravičena do pogodbene kazni, ki znaša maksimalno 5.000.000 evrov. Plačilo pogodbene kazni je zavarovano z nepreklicnim in brezpogojnim poroštvom Magne Metalforming AG na prvi poziv ob zapadlosti.

Podpisana je bila tudi druga pogodba, Pogodba o dodelitvi finančne spodbude za investicijski projekt. Ta pogodba je bila podpisana med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, MAGNA Metalforming AG in Magna Steyr, avtomobilski dobavitelj d.o.o. S pogodbo se je podjetje zavezalo, da bo prejeta sredstva namenilo za izgradnjo novega objekta za lakirnico avtomobilske karoserije, vključno s podporno infrastrukturo.

Projekt bo predvidoma končan do konca oktobra 2019 ter hkrati dosegel vrednost investicije najmanj v višini 146.400.000 evrov, s projektom pa bo podjetje ustvarilo novih 404 delovnih mest. Za ta investicijski projekt bo investitor od RS prejel 18.609.080 evrov. Če podjetje ne bo končalo dogovorjenih del ali pa bo vrednost izkazanih stroškov doseglo 75 % ali manj od dogovorjene višine investicije lahko ministrstvo zahteva vračilo finančne spodbude v celoti. Če višina stroškov presega 75 % dogovorjenega zneska investicije pa ministrstvo zahteva vračilo sorazmernega deleža finančne spodbude. Tudi ta pogodba je zavarovana, z brezpogojno bančno garancijo plačljivo na pisni prvi poziv.

M. T.

The post Pogodbi z Magno se v vsebini ne prekrivata appeared first on e-Maribor.

Ministrstvo za okolje in prostor je po vseh težavah in usklajevanjih pri izdaji okoljevarstvenega soglasja, izdalo Magni Steyr gradbeno dovoljenje za gradnjo proizvodnega objekta – lakirnice v Občini Hoče Slivnica.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je včeraj obiskal  Maribor in se kot poroča STA sestal z bivšim županom dr. Alojzem Križmanom, ki se je zavzel za gradnjo Magne v Hočah. Povedal je, da bo pogodba z Magno podpisana 17. oktobra in da bo šele takrat lahko dokončno rekel, da se je vloga države pri vzpostavljanju pogojev za to strateško naložbo končala ter da bo država Magni za spodbudo dodelila 18 milijonov evrov, avstrijsko-kanadski investitor pa se bo zavezal k vsaj 100 milijonov vredni naložbi, ki bi prinesla najmanj tisoč novih delovnih mest. Hkrati se je zahvalil sodelavcem, lokalnim skupnostim, in tudi nevladnim organizacijam za sodelovanje in dejal, da so bila pogajanja med državo in Magno za obe strani težka in da je končni dogovor zdaj dober za vse.

Prva dela so se že pričela. Delavci podjetja Slovenski državni gozdovi so že posekali 4 hektarje Rogoškega gozda. Z gradbenimi deli za projekt lakirnice v Hočah je že začelo tudi slovensko gradbeno podjetje Pomgrad, postavili so zaščitne ograje okoli gradbišča in začeli s pripravljalnimi deli. Po načrtih naj bi bila prva faza gradbenih del končana do konca oktobra. Hkrati pa na območju, kjer bo stala lakirnica, potekajo tudi arheološka sondiranja.

Magna Steyr namerava lakirnico zgraditi do konca novembra 2018 in najprej zaposliti 404 delavce.  Ker bi naj po pogodbi z državo in prejemu  državne subvencije  zaposlila vsaj 1000 delavcev, bo morala Magna v Hočah nadaljevati z drugo fazo gradnje za še dodatna nova delovna mesta. Magna Steyr bi naj tudi že podpisala pogodbe za lakiranje karoserij v Hočah za hibridnega BME-ja serije 5 in dva  modela Jaguarja.

M. T.

The post Gradbeno dovoljenje za Magno appeared first on e-Maribor.

Nevladna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je kot zadnja, ki je imela možnost pritožbe, sporočila, da se je pogodila z avstrijsko kanadskim podjetjem Magna in ne bo vložila pritožbe zoper okoljevarstveno soglasje, ki ga je izdala Agencija za okolje in prostor Republike Slovenije. Pri ponovnem glasovanju o vložitvi pritožbe je večina članov upravnega odbora glasovala proti pritožbi.

Prejšnji teden je nevladna okojlevarstvena organizacija Slovenski E-forum, ki je prav tako napovedovala pritožbo, z Magno in predstavniki vlade sklenila dogovor o dopolnitvi okoljevarstvenega dovoljenja in tako ni bilo več razlogov za pritožbo. Med zahtevami Slovenskega E-foruma je bilo, da se bo Magna zavezala, da bo omogočila neposredni monitoring okoljevarstvenih podatkov, da bo pri transportu predvsem uporabljala železnico, da bo za tehnološke namene zmanjšala porabo pitne vode iz javnega omrežja in postopno uvedla rabo meteornih voda ter da bo izdelala požarnovarnostni načrt za primer uresničitve najslabšega možnega scenarija.

Tudi nevladna organizacija Umanotera, ki je najprej napovedala pritožbo zoper okojlevarstveno soglasje za lakirnico v Hočah, je prejšnji teden sporočila, da so od podjetja Magne Steyr dobili pisno zagotovilo, da bodo še v prvi fazi zgradili industrijski tir znotraj podjetja in s tem omogočili prevoz tovora po železnici, je sporočila, da ne bo vložila pritožbe.

Po pravnomočnem okojlevarstvenem soglasju bo lahko izdano gradbeno dovoljenje za lakirnico Magne Steyr v občini Hoče – Slivnica in podjetje bo lahko začelo graditi  svoj obrat. Sicer pa je Magna Steyr napovedala, da če do konca septembra ne bo dobila gradbenega dovoljenja, bo svoj projekt izvedla po planu B – na Madžarskem.

M. T.

The post Proti okoljevarstvenemu soglasju za lakirnico Magna v Hočah ne bo pritožb appeared first on e-Maribor.

Radio Slovenija je poročal, da je Magna Steyr konec prejšnjega tedna dobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo obrata na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg 50 kilometrov od Lendave.

Medtem Delo poroča, da je Magna po neuradnih informacijah pridobila delno gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela in da Slovenija za enkrat še vedno ostaja Magnina prva izbira.

Agencija RS za okolje je izdala okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Industrijskega obrata Magna Nukleus, ker je v postopku ugotovila, da je nameravani poseg sprejemljiv, v postopku je presojala tudi vplive izgradnje industrijskega obrata – lakirnice – na ljudi, tla, vodo, zrak, hrup, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino. Za nadaljevanje postopka, to je izdaje gradbenega dovoljenja, mora okoljevarstveno soglasje postati pravnomočno. Na odločitev se lahko v 15-dnevnem pritožbenem roku pritožijo stranski udeleženci v postopku, to so okoljevarstvene organizacije, ki so nekatere po poročanju Radia Slovenija že napovedale pritožbo zoper izdano okoljevarstveno soglasje Agencije RS za okolje, kar bi sam postopek podaljšalo za nedoločen čas.

Kanadsko-avstrijski avtomobilski gigant Magna Steyr želi v Sloveniji, v Občini Hoče Slivnica, postaviti obrat – lakirnico – in pričeti s proizvodnjo v jeseni 2018. Že ob izdaji okoljevarstvenega soglasja so napovedali, da so na gradbeno dovoljenje pripravljeni čakati do konca septembra, sicer bodo izbrali plan – B – izgradnjo tovarne na Madžarskem.

V prvi fazi bi v Magni Steyr dobilo zaposlitev okrog 400 delavcev, kar je za Maribor z okolico izjemnega razvojnega pomena. Tega se zavedata tudi dva bivša župana mesta Maribor, prof. dr. Alojz Križman in mag. Boris Sovič, ki sta za Večer zapisala: »Kot človeka, ki sva nekoč imela čast voditi univerzitetno mesto Maribor, se čutiva dolžna opozoriti, da je treba ob okoljskih upoštevati tudi druge potrebe naših ljudi in tega prostora.«

J. L.

The post Ali bo Magna Steyr ostala v Sloveniji? appeared first on e-Maribor.

Prvi julij je bil določen kot rok za pridobitev dovoljenj za pričetek gradnje lakirnice Magne Steyr v Hočah, ki pa je bil zamujen. V teh dneh potekajo obiski predstavnikov avstrijsko-kanadskega koncerna Magna pri županih občin, ki so kakor koli udeležene pri tem projektu.

V ponedeljek so obiskali Občino Miklavž. Župan občine Leo Kremžar je povedal, da jih še vedno skrbi pretočnosti kanalizacije, onesnaženje zraka ter podtalnice. Dogovorili so se, da če se  bodo v roku enega meseca poiskale formalne rešitve za kanalizacijo, podtalnico in onesnaženost zraka v obliki vladnih ali ministrskih sklepov in se bodo dogovori spoštovali, potem ne bodo nasprotovali izdaji okoljevarstvenega soglasja.

Včeraj so se sestali z županom Mestne občine Maribor, dr. Andrejem Fištravcem.

Na sestanku je David Adam, vodja projekta iz Magne nukleus, potrdil, da imajo plan B, ki je na Madžarskem, ampak raje bi se držali plana A. Ni pa konkretno povedal, kdaj bi prešli na plan B in da delajo vse, da bi gradili v Hočah. Poudaril je, da si želijo biti dober sosed, zato se pogovarjajo z župani v regiji o projektu, o tem kako vidijo prihodnost ter kako bo Magna sooblikovala življenje in vplivala na okolico, ko bodo tukaj delovali.

Mariborski župan  pa je povedal, da od vsega začetka podpirajo investicijo in jim zaželel dobrodošlico. Povabil jih je na karierni sejem, ki bo v mesecu novembru in kjer bi lahko Magna predstavila proizvodnjo, potrebe po kadrih in vzbudila zanimanje za zaposlitev.

Za zamenjavo kmetijskega zemljišča se je odločil tudi hoški kmet Rado Lobnik. Ogledal si je že parcele v Račah in ustno privolil v zamenjavo. V primeru podpisa pogodbe o zamenjavi zemljišč ne bo imel več interesa, da bi nasprotoval gradnji lakirnice.

Magna Steyr mora za gradnjo pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje, Ustavno sodišče pa mora še odločiti o pobudi za presojo ustavnosti tako imenovanega zakona Lex Magna.

The post Predstavniki Magne na sestanku v Mariboru appeared first on e-Maribor.