Ali je v času, ko RTV išče likvidnost in ji banka zavrne večmilijonsko posojilo, primerno oziroma smiselno, da javni zavod financira tudi razvedrilne formate z denarnimi nagradami? Očitno gre za res narobe svet na TV Slovenija?

RTV Slovenija se letos sooča z resnimi likvidnostnimi težavami. Za izplačilo plač bo morala poseči po zadolževanju, če se bo sploh rešila iz vseh težav. Banka namreč RTV Slovenija ne bo dala posojila. Hkrati pa se na televizijske zaslone vrača razvedrilna oddaja »Kdo bi vedel«, katere koncept temelji prav na denarnih nagradah za gledalce v studiu. Gre za precej nenavadno kombinacijo. Marsikdo se sprašuje kdo je tu nor?

Na TV Slovenija se danes vrača priljubljeni kviz »Kdo bi vedel«, tokrat z voditeljico Špelo Močnik. Oddaja temelji na 12 vprašanjih, v njej pa nastopata dva kapetana, ki jima pomagata znani osebnosti. Pomembni niso samo znanje, temveč tudi ugibanje, sklepanje, intuicija in duhovitost.

Posebnost oddaje pa je denar. Zmagovalna ekipa namreč ne odnese nagrade domov zase. Denarni izkupiček se razdeli med gledalce na tribuni zmagovalne ekipe. Vsak pravilen odgovor prinaša denarno nagrado, končni znesek pa se na koncu razdeli med občinstvo. Sicer dobijo denar v obliki darilnih kartic, a vseeno. 

Čeprav denarne nagrade v kvizu sicer niso isto kot denar, namenjen plačam zaposlenih. Gre za strošek oziroma element produkcije oddaje. Prav tako sama po sebi ne pomenijo, da bi RTV jemala denar za plače in ga delila gledalcem. Toda vprašanje prioritet ostaja legitimno. Če javni zavod pravi, da mora iskati denar za zagotavljanje likvidnosti in da je izplačilo plač ena njegovih ključnih obveznosti, potem je povsem na mestu vprašanje, koliko stanejo posamezne razvedrilne produkcije in kakšna je njihova ekonomska upravičenost v času varčevanja.

The post Narobe svet! Na RTV, na eni strani milijoni za likvidnost, na drugi pa kviz za denarne nagrade? appeared first on e-Maribor.

Radiotelevizija Slovenija se sooča z novimi likvidnostnimi težavami. Banka, s katero je javni zavod več mesecev vodil pogovore o pridobitvi posojila, je namreč prošnjo RTV Slovenija zavrnila.

RTV Slovenija je ostala brez šestmilijonskega posojila. Tako so ogrožena tudi izplačila oktobrskih plač. Po informacijah, ki jih je objavilo več medijev, naj bi šlo za šest milijonov evrov vredno posojilo, namenjeno zagotavljanju tekoče likvidnosti zavoda. Novico je na izredni seji sveta RTV Slovenija potrdila predsednica uprave Natalija Gorščak. Pojasnila je, da je banka, s katero so bili v dogovorih glede najema posojila, prošnjo zavrnila. Uprava zato še naprej išče druge možnosti financiranja.

Gorščakova je svet RTV opozorila, da bo treba v primeru, če drugega vira financiranja ne bo mogoče pravočasno zagotoviti, pri izplačilih prilagoditi dinamiko plačevanja nekaterih drugih računov. Uprava sicer še vedno išče rešitev, vendar posojila ne obravnava več kot zanesljivega vira.

Ministrstvo za finance je že avgusta pojasnilo, da so se denarni tokovi RTV Slovenija glede na začetek leta poslabšali. RTV ima sicer možnost kratkoročnega zadolževanja v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države, vendar je trenutno najvišja možnost črpanja 9,5 milijona evrov, dodatna likvidnostna sredstva iz tega vira pa glede na finančni položaj niso predvidena.

Dejstvo je, da je zavrnitev šestmilijonskega bančnega posojila za javni zavod nov finančni zaplet. Ob hkratnih težavah pri zagotavljanju drugih predvidenih sredstev bo moralo vodstvo RTV v prihodnjih tednih najti rešitev, s katero bo zagotovilo nemoteno poslovanje in pravočasno izpolnjevanje finančnih obveznosti.

The post Se potaplja RTV? Ostali brez šestmilijonskega posojila! appeared first on e-Maribor.

Znana veriga burgerjev Lars & Sven po desetih letih delovanja zapira štiri svoje lokacije – tri v Ljubljani in eno v Kopru. Zaradi Golobovih nespametnih idej gospodarstvu, je tako podjetje Hipster d.o.o. zaprlo svoja vrata.

Podjetje Hipster d.o.o., ki upravlja Lars & Sven, priznava, da ne gre več. V zadnjih letih so se cene surovin, dela in najemnin drastično povečale, kupci pa teh dvigov niso več zmogli sprejemati. “Naš poslovni model tega na žalost ne prenese več,” je dejal Primož Novak, ki je bil celo član Gibanje Svobode, a je očitno kmalu prišel do krutega spoznanja, kaj Svoboda pomeni v praksi.

“Nenehni inšpekcijski nadzori (tržna, delovna, finančna, zdravstvena inšpekcija), višanje bruto plač, vedno novi davki in prispevki, višji stroški financiranja, odvoz odpadkov, plačila enormnih NUSZ, popravila, servisi in menjava aparatov in kuhinjskih pripomočkov, redno vzdrževanje naprav, cene energentov, najemnin, surovin, poslovnih storitev (WOLT provizije 25%), skladiščenja in logistike pa pravice za glasbo kot prispevki za SAZAS, IPF, RTV, stroški vzdrževanja HACCP, standardov, čiščenje lokalov in urejanje okolice, internet in telefonija, programske licence, blagajniški programi, računovodske storitve, oglaševanje in socialni mediji, varovanje in odvoz iztržkov, potem pa so tu še obvezni regresi in sedaj, po novem, še božičnice,” se pritožuje Primož Novak, lastnik podjetja Hipster d.o.o.. 

Novak ima še kako prav. Kako izplačati božičnico, pa se sprašujejo tudi nekatera mariborska podjetja. Naredili smo kratek izračun, koliko približno bodo nekatera mariborska podjetja morala odšteti za božičnice, ob predpostavki, da je božičnica po predlogu vlade 639 €:

MLM Maribor, ki se dlje časa spopada z nelikvidnostjo, bo odštel približno 109.630 €, Impol v Slovenski Bistrici okoli 909.000 €, Henkel 428.000 €, ADK okoli 420.000 evrov, Palfinger približno 509.000. 296 ljudi je zaposlenih tudi na Mestni občini Maribor. Ta bo plačala za božičnico približno 189.000 evrov.

Nekatera podjetja tako že razmišljajo, da v podjetju ne bodo obdarovali, tudi koledarjev in poslovnih daril, bo zaradi obvezne božičnice vse manj. Očitno bo z ukrepom zadovoljen le Golob. Zaposleni, ki razmišljajo s svojo glavo, pa precej manj. Saj vedo, kaj taki izdatki pomenijo za podjetja.

The post Zaradi obvezne božičnice, prvi že zapirajo podjetja in odpuščajo appeared first on e-Maribor.

V veljavo je stopil drugi paket interventnih ukrepov za blaženje posledic epidemije. Ta med drugim prinaša državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij v skupnem obsegu dve milijardi evrov.

Drugi protikorona paket interventnih ukrepov

• Banka bo podjetju lahko dala likvidnostno posojilo v višini do 10 odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019, vendar ne bo smelo biti višje od njegovega letnega stroška dela. Posojilo ne bo smelo biti daljše od petih let, sklenjeno bo moralo biti po 12. marcu do 31. decembra letos, namenjeno pa izključno financiranju osnovne dejavnosti podjetja.
• Danes je začela veljati tudi novela prvega interventnega zakona, ki zaradi posledic epidemije novega koronavirusa ponuja pomoč državljanom in podjetjem. Z njo se skupni obseg pomoči povečuje na 3,1 milijarde evrov, dobremu milijonu upravičencev pa dodaja še 190.000 novih.
• Veljati je začela tudi novela zakona o začasnih ukrepih v sodstvu in upravi, po kateri bodo lahko sodišča in upravni organi strankam vročali odločbe v nenujnih zadevah. Strankam sicer vsaj do konca epidemije ne bo treba narediti ničesar, saj roki v nenujnih zadevah v sodnih in upravnih postopkih v času epidemije ne tečejo.
• V ponedeljek, 4. maja, se lahko zaženeta gostinska in turistična ponudba na odprtih površinah na prostem ob upoštevanju ustreznih pogojev, v pripravi pa so tudi ukrepi, da bi od 11. maja naprej lahko ponovno začel postopno delovati tudi javni potniški promet.

MG

The post Začel je veljati drugi paket interventnih ukrepov appeared first on e-Maribor.