Tokrat smo v našo družbo povabili 32-letnega diplomiranega varstvoslovca, Roka Gučka s katerim bomo spregovorili o njegovem življenju, delu in pogledih na aktualno dogajanje. Guček je eden mlajših kandidatov za župana. Kandidira v občini Žalec. Trenutno je zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, natančneje v Sektorju za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi, kjer deluje na področju priprave sistemskih rešitev, preventive in usposabljanj, medresorskega usklajevanja ter mednarodnih zadev. 

Rok Guček je  eden najmlajših kandidatov za župana. Prav mladostna energija pa je tista, ki Roka vodi naprej. Podpira ga tudi predsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič. Z Rokom se je pogovarjal M.G.

1. Kaj vas je spodbudilo h kandidaturi in kaj vas pri razvoju občine Žalec najbolj moti?

Občina Žalec je moj dom in želim si, da bi se razvijal hitreje, bolj povezano in v korist vseh občanov. Motijo me predvsem občutek, da se premalo posluša ljudi, da se nekatere težave predolgo rešujejo ali sploh ne in da razvoj vseh krajev ni enakomeren. Verjamem, da lahko z novo energijo in konkretnimi dejanji naredimo več.

2. Katere vrednote in načela bodo vodila vaše delo?

Vodile me bodo delavnost, gospodarnost in zavedanje odgovornosti do občank in občanov,. Verjamem v delo, ki prinaša vidne rezultate in spremembe, v transparentno porabo javnega denarja in v to, da mora občina služiti ljudem, ne obratno.

Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec

3. Kaj občina najbolj potrebuje in katere tri spremembe bi uvedli najprej?

Občina potrebuje jasne razvojne prioritete in boljši dialog z občani. Najprej bi se osredotočil na protipoplavno varnost, enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti ter hitrejše in preglednejše delovanje občinske uprave in izvajanje občinskih projektov.

4. Kako boste dokazali, da ne gre zgolj za predvolilne obljube?

Z merljivimi cilji, javnim poročanjem in realnimi cilji. Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili, kaj smo naredili in kaj še ni bilo izvedeno. Ne želim obljubljati nemogočega, ampak jasno povedati, kaj lahko naredimo in v kakšnem roku.

5. Kako bi v času vašega mandata deloval participativni proračun?

Občine širom Slovenije imajo različne načine delovanja participativnega proračuna. V nekaterih občinah občina sama po vnaprej določenih pravilih izbere tiste, ki bi jih izvedla, v drugih se pa izglasujejo preko spletnega ali glasovanja na mestu samem. Za sam sistem delovanja splošnega participativnega proračuna v občini Žalec, kot tudi v kakšni višini bi ga bilo mogoče zagotoviti, bo mogoče presoditi šele po volitvah, ko se bomo seznanili z realno višino financ s katerimi občina trenutno razpolaga.

Poslanec Državnega zbora in predsednik SDM Luka Simonič je poudaril pomen vključevanja mladih v lokalno politiko. Izrazil je zadovoljstvo, da se vse več mladih odloča za aktivno sodelovanje pri razvoju svojega okolja in prevzemanje odgovornih nalog. Roku Gučku je čestital za pogumno odločitev za kandidaturo ter izpostavil, da so za razvoj občine poleg znanja in delavnosti pomembni tudi povezovanje, izkušnje iz njegovega dela na ministrstvu in vzpostavljeni stiki na državni ravni. Ti lahko pripomorejo k iskanju razvojnih priložnosti in učinkovitejšemu uresničevanju projektov.

Luka Simonič, predsednik SDM, ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec in Andrejka Tanaskovič, članica IO SDS iz Žalca.

6. Kako bi omogočili več soodločanja občanov?

Z javnimi razpravami, posvetovanji, srečanji po krajevnih skupnostih in možnostjo oddaje predlogov tudi prek spleta. Da, pripravljen sem poslušati tudi kritike. Naloga župana ni, da vsem vedno ugodi, ampak da odločitve pojasni, prisluhne argumentom in ravna v javnem interesu. Vsekakor, želim pa biti terensko operativen župan, ki hodi med ljudi in ne kraljuje samo izza svoje pisalne mize.

7. Kako ocenjujete črpanje evropskih sredstev za vašo občino?

Menim, da je tu še mnogo prostora za izboljšave. Več priložnosti vidim pri protipoplavni zaščiti, trajnostni mobilnosti, energetskih prenovah, športni infrastrukturi in razvoju turizma. Občina mora pravočasno pripravljati kakovostne projekte in aktivno iskati primerne razpise.

8. Bi uvedli javno spremljanje občinskih projektov?

Vsekakor. Vzpostavil bi javno dostopen pregled večjih investicij, kjer bi občani videli predvideno in končno vrednost, izvajalca, rok izvedbe ter stanje projekta. Javna sredstva zahtevajo javno odgovornost

9. Žalec se lahko pohvali s pivsko fontano. Kako bi koristi pivske fontane razširili na druge ponudnike?

Pivsko fontano bi še bolj povezal z lokalnimi gostinci, turističnimi kmetijami, ponudniki nastanitev, kulturnimi znamenitostmi in drugimi doživetji v občini. Obiskovalec naj v Žalcu ne ostane le pri fontani, ampak naj odkrije celotno Savinjsko dolino in s tem prispeva k razvoju širšega okolja.

10. Kako si predstavljate pivsko fontano oziroma turistično ponudbo spraviti pod streho?

Najprej bi preveril izvedljivost, stroške in turistični potencial takšne rešitve. Cilj bi bil oblikovati pokrito oziroma vremensko manj odvisno turistično ponudbo, ki bi omogočal obisk skozi vse leto. Projekt bi moral biti premišljen, finančno vzdržen in koristen za lokalno gospodarstvo.

11. Kaj je treba nujno urediti na področju protipoplavne varnosti?

Prednost morajo imeti najbolj ogrožena območja, kritični odseki vodotokov, nasipi in drugi zaščitni objekti. Občina mora tesneje sodelovati z državo, pristojnimi službami in stroko ter vztrajati pri konkretnih rokih in izvedbi dogovorjenih ukrepov.

12. So občani lahko zaskrbljeni zaradi protipoplavne zaščite?

Razumljivo je, da so po poplavah zaskrbljeni. Zato bi zahteval strokoven pregled najbolj ogroženih območij, jasno opredeljene prioritete in časovni načrt ukrepov. Ljudje si zaslužijo preverljive informacije, ne zgolj zagotovil.

13. Katere ceste in prometne povezave bi obnovili najprej?

Prednost bi dali najbolj poškodovanim in prometno obremenjenim odsekom, nevarnim točkam ter povezavam, ki jih občani vsakodnevno uporabljajo za dostop do domov, šol in delovnih mest. Konkretne prioritete bi določili na podlagi pregleda stanja, prometne varnosti in potreb krajevnih skupnosti.

Rok Guček na delovnem mestu

14. Kako bi reševali pomanjkanje parkirnih mest?

Najprej bi preveril dejanske potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev ter pripravil celovit pregled parkirnih zmogljivosti. V kolikor se izkaže resnično pomanjkanje, bi šel v iskanje  dodatnih parkirišč, boljšo organizacijo obstoječih površin in ustreznejšo prometno ureditev, zlasti v središču Žalca.

15. Kako je z Griškim mostom čez Savinjo gre in kdo bi moral poskrbeti za obnovo?

Gre za most čez Savinjo, preko katerega že vrsto let poteka izmenični promet, zaradi nevarnosti zrušitve ob njegovi prekomerni obremenitvi. Pri sanaciji oz. izgradnji tega mostu je kritičnih več dejavnikov, od protipoplavnih elementov, OPPN, ter sodelovanja občine z DRSV in DRI. Verjamem, da bi se z dejavnejšim delovanjem občine in večjo zavzetostjo lahko omenjeno problematiko že rešilo, tako pa čakamo na rešitev že krepko čez desetletje.

16. Menite, da so krajevne skupnosti premalo upoštevane?

Menim, da mora biti razvoj občine uravnotežen. Žalec kot mestno središče ima svoje potrebe, vendar tudi okoliške krajevne skupnosti potrebujejo urejene ceste, infrastrukturo, varne poti in kakovostne pogoje za življenje. Občina ni samo mesto, ampak vsi njeni kraji in ljudje.

17. Kako bi zagotovili pravičnejšo razporeditev občinskih sredstev?

Za vsako krajevno skupnost bi skupaj z njenimi predstavniki pripravili seznam prioritetnih investicij. Pri razporejanju sredstev bi upoštevali stanje infrastrukture, število prebivalcev, stopnjo ogroženosti in dejanske potrebe. Pomembno je, da so merila jasna in enaka za vse.

18. Kako bi zagotovili, da pripombe občanov dobijo konkreten odgovor?

Z rednimi obiski krajevnih skupnosti, pogovori na terenu in neposrednimi srečanji. Vsako pobudo bi evidentirali, določili odgovorno službo in občanu sporočili, kako jo bomo obravnavali. Tudi kadar rešitve ne bi bilo mogoče izvesti takoj, bi ljudje vedeli, zakaj.

19. Bi uvedli recimo redna srečanja s krajevnimi skupnostmi?

Da. Želim biti župan, ki bo s člani občinskega sveta obiskoval krajevne skupnosti in pridobival informacije neposredno s terena v okviru terenskih sej občinskega sveta.

20. Ste mlad kandidat za župana. Če postanete župan, kaj bi storili za mlade?

Mladim želim omogočiti več priložnosti za stanovanjsko osamosvojitev, zaposlitev, šport in druženje. Spodbujal bi razvoj dostopnih gradbenih in stanovanjskih možnosti, sodelovanje z lokalnimi podjetji, kakovostno športno infrastrukturo ter več vključevanja mladih v odločanje o prihodnosti občine.

21. Kako bi spodbudili gospodarstvo in nova delovna mesta?

Z boljšimi pogoji za podjetnike, hitrejšimi upravnimi postopki, premišljeno prostorsko politiko in aktivnim sodelovanjem z gospodarstvom. Občina mora ustvarjati okolje, v katerem podjetja lahko rastejo, zaposlujejo in razvijajo nove dejavnosti, ne pa jih po nepotrebnem ovirati.

22. Kakšno vlogo bodo imeli kmetje in podeželje?

Kmetje so pomemben del našega gospodarstva, tradicije in samooskrbe. Podpiral bi lokalno pridelavo, povezovanje kmetov z javnimi zavodi in turističnimi ponudniki ter skrb za podeželsko infrastrukturo. Razvoj mora spoštovati prostor, v katerem živimo, in ljudi, ki ga obdelujejo.

23. Kaj lahko župan doseže brez sodelovanja z državo?

Veliko lahko naredi že z dobro organizacijo občine, vendar so pri večjih infrastrukturnih in protipoplavnih projektih nujni sodelovanje z državo ter ustrezna sredstva. Zavzemal bi se za boljše financiranje občin, manj administrativnih ovir in hitrejše usklajevanje državnih ter lokalnih projektov.

24. Kako pomembna je usklajenost občinske in državne politike?

Pomembna je predvsem zaradi konkretnih rezultatov. Dobra povezava omogoča lažje usklajevanje projektov, hitrejše reševanje težav in učinkovitejše pridobivanje sredstev. Pri tem pa mora biti interes občanov vedno na prvem mestu, ne glede na politično pripadnost.

Rok Guček z ministrico za za okolje in prostor Polono Rifelj

25. In za konec. Zakaj naj občani zaupajo prav vam?

Ker prinašam novo energijo, odgovoren pristop in pripravljenost poslušati ljudi. Ob sebi imam ekipo strokovnih kandidatov različnih generacij in znanj. Ne obljubljam čudežev, obljubljam pa pošteno delo, preglednost in vztrajnost pri iskanju rešitev. Manj obljub, več dejanj. Dajmo Žalec v višjo prestavo!

The post Intervju Rok Guček, kandidat za župana Žalca: “Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili!” appeared first on e-Maribor.

V Prapročah pri Temenici v občini Ivančna Gorica je potekal 23. volilni kongres Slovenske demokratske mladine (SDM), na katerem so člani izvolili novo vodstvo za naslednji dve leti. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Luka Simonič, ki je ob ponovni izvolitvi poudaril pomen zaupanja, skupnega dela in nadaljnje krepitve organizacije.

Slovenska demokratska mladina, podmladek Slovenske demokratske stranke (SDS), je na 23. volilnem kongresu izbrala vodstvo, ki bo organizacijo vodilo v prihodnjem dvoletnem obdobju. Za predsednika SDM je bil ponovno izvoljen mariborski poslanec Luka Simonič. Ponovna izvolitev Simoniča pomeni nadaljevanje njegovega vodenja mladinske organizacije. Ob tej priložnosti so mu člani in podporniki čestitali ter izrazili pričakovanje, da bo SDM tudi v prihodnje povezovala mlade po Sloveniji in spodbujala njihovo sodelovanje v javnem in političnem življenju.

Kongresa se je udeležil tudi predsednik vlade in Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki je izrazil pomen mladih v največji politični stranki in sodelovanju pri ustvarjanju mladostne politične klime v Sloveniji. Na kongresu so bili prisotni tudi nekateri poslanci, Maruša Babnik, Žan Mahnič, Andrej Kosi,  Anja Bah Žibert in Evropski poslanec Branko Grims.

Kongres SDM, slika SDM

Luka Simonič je po ponovni izvolitvi poudaril, da mu zaupanje članov pomeni veliko čast, hkrati pa tudi odgovornost, ki jo sprejema s ponosom. Ob tem se je zahvalil članom, prostovoljcem in celotni ekipi za njihovo delo, energijo ter vztrajnost. Kot enega pomembnih dosežkov dosedanjega obdobja je izpostavil krepitev organizacije, povezovanje mladih po vsej Sloveniji in več kot početverjeno članstvo. SDM je največja politična skupina mladih v Sloveniji.

The post Luka Simonič, stari, novi predsednik Slovenske demokratske mladine! appeared first on e-Maribor.

V nedeljo, 11. oktobra, bomo Slovenci odločali o štirih pomembnih vprašanjih. “Sam bom na vseh štirih glasovnicah obkrožil ZA. Ne zato, ker bi bilo katero od teh vprašanj nepomembno. Prav nasprotno. Vsako odpira vprašanje, kakšno državo želimo imeti in kakšna pravila naj veljajo v Sloveniji,” je za naš portal spregovoril Luka Simonič, mariborski poslanec SDS.

Svoj glas je poslanec SDS Luka Simonič za naš portal obrazložil v štirih sklopih. Pri RTV-prispevku se izpostavlja predvsem vprašanje obveznega plačevanja, pri drugih referendumskih vprašanjih pa pomen sprememb socialne politike, lokalne volilne zakonodaje in pravil parlamentarnih preiskav. “Torej ZA učinkovito preiskavo korupcije, ZA svobodo izbire, ZA delo in odgovornost, ZA državo, ki spoštuje svoje državljane, njihovo delo in njihov glas,” pravi Simonič.

Naštel je torej štiri sklope zaradi katerih bo glasoval ZA:

ZA učinkovitemu parlamentarnemu nadzoru.

V Sloveniji moramo imeti učinkovite mehanizme za ugotavljanje odgovornosti tudi takrat, ko se pojavi sum nepravilnosti, klientelizma ali korupcije v državnih in javnih podjetjih. Gre za naš denar, zato mora obstajati tudi možnost, da se preveri, kdo je sprejemal odločitve, komu so bile te odločitve v korist in kdo mora zanje odgovarjati. Parlamentarna preiskava je eden od pomembnih mehanizmov parlamentarnega nadzora.

ZA ukinitvi obveznega RTV-prispevka.

Menim, da mora imeti človek več svobode pri odločanju, za kaj bo namenil svoj denar. RTV Slovenija se mora prilagoditi času, v katerem živimo, in poiskati sodoben način financiranja. Ne verjamem v sistem, kjer je posameznik prisiljen plačevati prispevek ne glede na to, ali storitve uporablja ali ne.

,@luka_simonic: Aparat @RTV_Slovenija se je preveč razbohotil https://t.co/imu7hbtjpT

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) October 9, 2026

ZA povezavi socialne pomoči z odgovornostjo in delom.

Socialna država mora pomagati ljudem, ki pomoč res potrebujejo. Hkrati pa mora veljati jasno načelo: kdor je za delo sposoben, naj bo vključen v delo oziroma
družbeno koristno delo. Delo mora biti vrednota. Ni pravično do tistih, ki vsak dan vstajajo, delajo in plačujejo davke, da bi država popolnoma ločila pravice od odgovornosti. Socialna država moran človeka dvigniti na noge, ne pa ga trajno držati v odvisnosti od sistema.

ZA jasnim pravilom glede lokalnih volitev

O prihodnosti slovenskih občin morajo odločati ljudje, ki so del slovenskega oziroma evropskega političnega prostora. Zato podpiram, da imajo na lokalnih volitvah volilno pravico državljani Republike Slovenije in drugih držav članic EU, ne pa tudi državljani tretjih držav. To ni vprašanje sovraštva do kogarkoli. Gre za vprašanje suverenosti, odgovornosti in tega, kdo odloča o prihodnosti naših občin. Zato bo moja odločitev v nedeljo preprosta: 4 × ZA.

Samo zaradi te slike moraš iti na referendum in obkrožiti 4XZA.

Bomo res pustili, da nam usodo krojita dve, ki sta tekmovali v oddaji Sanjski moški? Bomo res pustili, da se iz nas delajo norca in govorijo o politični policiji, čeprav sami vedo, da to ni res in da tega v zakonu ni?

Bomo res pustili, da se niti enkrat nista upali soočiti z @organizacijaSDM ? Smo res padli tako nizko?

11. oktobra obkroži 4XZA!

— Luka Simonič (@luka_simonic) October 3, 2026

The post Luka Simonič: V nedeljo bomo odločali, kakšno državo želimo imeti! appeared first on e-Maribor.

Na mariborskem bolšjem sejmu je bilo tokrat še posebej živahno. Stojnica Slovenske demokratske stranke (SDS) je pritegnila številne obiskovalce, ki so se ustavljali ob pogovoru, jutranji kavi in zvokih harmonike.

Stojnica Slovenske demokratske stranke (SDS) je pritegnila številne obiskovalce, ki so se ustavljali ob pogovoru, jutranji kavi in zvokih harmonike. Dogajanje je zaznamovalo sproščeno, veselo vzdušje, veliko pozitivnih misli, srečanje članov in simpatizerjev ter tudi številni novi člani stranke. Člani SDS Maribor so obiskovalce sprejeli odprtih rok. Ob stojnici se je skozi dopoldne zvrstilo veliko ljudi, ki so z njimi poklepetali o aktualnem dogajanju, prihodnosti Maribora in političnih izzivih, ki čakajo mesto in Slovenijo.

Poslanec SDS Luka Simonič, vodja svetniške skupine SDS MOM Milan Mikl, kandidatka za županjo Maribora Katja Koren, državni sekretar Franc Kangler

Nedeljsko dopoldne je tako na bolšjem sejmu na Teznem v Mariboru, minilo v znamenju prijetnega druženja. Obiskovalci so si vzeli čas za jutranjo kavo, pogovor in izmenjavo mnenj, za dobro razpoloženje pa so poskrbeli tudi zvoki harmonike. Stojnica je bila prostor srečevanja, kjer ni manjkalo nasmehov, dobre volje in optimističnih pogledov v prihodnost. Prav takšna neposredna srečanja so priložnost, da se ljudje pogovorijo s predstavniki stranke, predstavijo svoje predloge in izpostavijo vprašanja, ki jih zanimajo.

Med obiskovalci tudi znani mariborski obrazi

Dogajanja so se udeležili številni člani in predstavniki SDS iz Maribora. Med njimi so bili poslanec SDS Luka Simonič, državni svetnik Franc Kangler, kandidatka za županjo Maribora Katja Koren ter mestni svetniki, Milan Mikl, Ljubica Jančič in Tatjana Fetahi. Pridružili so se jim tudi drugi člani in simpatizerji stranke. Na stojnici je bila tudi priložnost za neformalne pogovore in utrjevanje vezi med člani ter podporniki. Obiskovalci so lahko iz prve roke izmenjali mnenja s predstavniki stranke in se seznanili z njihovimi pogledi na aktualne razmere.

Poslanec SDS Luka Simonič, vodja svetniške skupine SDS MOM Milan Mikl, kandidatka za županjo Maribora Katja Koren, državni sekretar Franc Kangler

Veliko zanimanja in novi člani SDS

Posebno spodbuden je bil podatek, da se je v SDS na dogodku včlanilo veliko novih članov. To je za mariborsko organizacijo pomemben trenutek, saj nova članstva pomenijo širjenje kroga ljudi, ki želijo sodelovati pri delovanju stranke. Bolšji sejem je tako ponudil več kot zgolj priložnost za sobotno nakupovanje. Stojnica SDS je postala stičišče druženja, pogovorov in novih poznanstev, kjer so se prepletali politika, glasba in dobra volja.

Čestitke ekipi @SDS_Maribor. Predvsem za 61 novih moči, zbranih v nekaj urah. https://t.co/4GKsf4urfm

— Janez Janša (@JJansaSDS) September 27, 2026

Mariborski člani SDS so dopoldne sklenili z veliko pozitivne energije in optimističnimi mislimi za prihodnost. Če je bilo sklepati po obisku in razpoloženju ob stojnici, je bilo sobotno srečanje za organizatorje več kot uspešno.

The post Stojnica SDS na bolšjem sejmu v Mariboru, pritegnila množico obiskovalcev appeared first on e-Maribor.

Tarča po želji Levice je nazaj. Erika Žnidaršič je spet tista stara, Erika, ki vpada v vsako besedo, ki jo izgovori gost z desne politične opcije. V oddaji pa so reševali rejtinge Levice in Luka Mesca, blatili SDS, ter udrihali po Novi Sloveniji.

Tokrat je bilo mogoče v studiu TV Slovenija znova zaznati precej ostro dinamiko. Kritiki oddaje so imeli občutek, da je bila voditeljica Erika Žnidaršič do nekaterih gostov precej bolj polemična kot do drugih. Posebej izpostavljeno je bilo pogosto prekinjanje odgovorov in poseganje v besedo gostom z desnega političnega pola. Očitno se je vrnila na stara pota svojega levičarskega pristopa vodenja oddaj?

“Fantazije in načrtne laži. Na žalost se slovenska politika spreminja v močvirje lažnih obtožb. Skratka, jasno je, da gre za organizirano in načrtno diskvalifikacijo in poskus diskreditacije,” je v izjavi za javnost dejal Luka Mesec, ki ga je Tarča prikazala kot žrtev.

In namesto, da bi morebiti našli dokaze, o jemanju mamil, so se na Tarči odločili, da bodo obračunali z mediji, ki so to novico objavili. Luka Mesec in Levica sta trenutno v središču več političnih polemik. Mesec je kandidat za ljubljanskega župana, obenem pa je v zadnjih dneh javno odgovarjal na hude očitke Dušana Smodeja. Mesec je navedbe zavrnil kot lažne, a za vse skupaj so v Tarči okrivili kar stranko SDS, ki z vsem skupaj nima popolnoma nič. 

.@luka_simonic zaprl usta Mescu! pic.twitter.com/6WM5QYK0hU

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) September 24, 2026

In zanimivo. Smodeja, Mesec  ne bo tožil, ker je sporne izjave podal na dan, ko je prišla ven obtožnica. Če bi ga tožil, bi mu storil uslugo, ker bi se potem ukvarjali z lažmi o kokainu, in ne o vsebini obtožnice, je navedel Mesec. A če bi ga tožil, bi Smodej morebiti lahko pripeljal tudi priče, ki bi pred sodnikom morale govoriti resnico?

Navijaško nastrojena Tarča, kot bi bil prav tu sedež stranke Levica, je pokazala, da se je ponovno obrnila na levo stran. Ne samo, da so se vrstile obtožbe na račun medijev Nova24TV in Demokracije (tokrat naš portal e-maribor.si ni bil omenjen), Mesec je za vse skupaj obtožil kar  desnico in Zorana Stevanovića. A Ko je poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek ministru Luki Mescu ponudil škarje, da bi si v okviru preiskave skrajšal lase, se je Mesec le nasmejal in tega očitno ne bo storil. Zakaj, pa lahko presodite sami.

Odlična priložnost za Mesca da bi v pričo vseh gledalcev oddaje Tarča naredil test z lasom, a se je pričakovano temu izognil, tako da bo lahko po volitvah rekel “ Za LAS sem izgubil na volitvah” pic.twitter.com/Cvf41jL2FX

— Nepridiprav (@nisemfejk) September 24, 2026

Bil je na zabavi, a droge z njim ni jemal.

Če nisi z njim jemal, potem je pa VSE V REDU pic.twitter.com/KzVcpDLCmg

— tolemamo (@tolemamo) September 24, 2026

A očitno Tarči ni bilo zadosti, da so rešili “vojaka” Mesca in obračunali z SDS, Potrebno je obračunati še z Novo Slovenijo. Aprila 2024 so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v okviru obsežne preiskave poslov DARS-a opravili hišne preiskave tudi pri Valentinu Hajdinjaku. RTV Slovenija je 24. septembra 2026 objavila poročilo z naslovom »Kaj so preiskovalci našli pri Hajdinjaku? Zlato in druge domnevno obremenilne dokaze. Zakaj so se na Tarči šele sedaj lotili te afere?

In v to afero je voditeljica “porinila” še Janeza Janšo, ki je 12. februar 2025 na omrežju X namignil, da so policisti pri vidnem članu NSi našli zlate palice. “Sprega s svobodnjaki in trgovina je delovala 2 leti, dokler pri neki hišni preiskavi niso našli zlatih palic pri članu NSi iz notranjega kroga.”

Zakaj je Tarča to razkrila? Da bi sprla vlado v kateri sodelujejo tako SDS, kot Nova Slovenija? Je sedaj Tarča dobila tako komando? Nekaj pikrih na račun takih mahinacij, je voditeljici Eriki Žnidaršič povedal Luka Simonič iz stranke SDS.

.@luka_simonic v @TarcaRTVSLO. marsikomu je v interesu, da naša vlada pade! NE BO! pic.twitter.com/coQlp8Q5EG

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) September 24, 2026

(video/vir: TV Slovenija)

The post Tarča po želji levakov se je vrnila, Reševanje Luke Mesca, blatenje SDS in udrihanje po NSi appeared first on e-Maribor.

The post Luka Simonič, nad poslanca Premka: “Takšno ravnanje ni vredno poslanca Državnega zbora!” appeared first on e-Maribor.

Večer, mariborski levičarski medij, ob omembi slovenske demokratske stranke vedno naredi kakšno napako. Zanalašč, ali zaradi novinarskega neznanja. 

Včasih eden najbolj branih časopisov, danes pa le bleda senca nekdanjega, se Večer zelo rad spotika ob Slovensko demokratsko stranko. Tokrat so v članku branili nekdanjega premierja Roberta Goloba, ker naj bi ga Janšev podmladek napadel.

Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da se Večer zaganja le v podmladek Slovenske demokratske stranke, tistega, ki ga vodi Nika Podakar iz Svobode, pa pusti pri miru. Pred nedavnim je tudi ona obtožila organizatorje shoda domoljubov v Ljubljani da prihajajo iz podmladka stranke SDS. Kot pravi pregovor: »Gliha vkup štriha?«

Tak kot je Golob neresen politik, ste vi neresen medij @vecer.

Socialdemokratska mladina , prejšnjič ste podpredsednico SDM Kleo Jeretič zamenjali z njeno mamo. Dajmo malo stisniti, da ne bo vedno napaka, ko se omeni @organizacijaSDM – SLOVENSKO DEMOKRATSKO MLADINO. pic.twitter.com/qFLYC76NaE

— Luka Simonič (@luka_simonic) August 21, 2026

The post Luka Simonič nad Večer. “Dajmo malo stisniti, da ne bo vedno napaka!” appeared first on e-Maribor.

Ukinitev Radia Slovenske gorice je po oceni poslanca SDS Luke Simoniča slaba novica za slovensko medijsko krajino. Radio je bil več kot tri desetletja pomemben del lokalnega okolja, poslušalcem pa je ponujal tudi veliko slovenskega glasbenega programa.  

Simonič opozarja, da z ukinitvijo takšnega medija, kot je radio Slovenske gorice, Slovenija izgublja pomemben del lokalne identitete. Z njim izgubljamo radio, ki je pomemben del lokalnega okolja in je v svojem programu vrtel predvsem slovensko glasbo. In prav takšni lokalni mediji bi morali imeti možnost preživeti in razvijati svoj program.

Luka Simonič: “Z radiem Slovenske gorice, izgubljamo radio, ki je pomemben del lokalnega okolja in je v svojem programu vrtel predvsem slovensko glasbo. Manjši in lokalni mediji bi morali imeti možnost preživetja ter nadaljnjega razvoja. Zato pozivam k spremembam na področju medijske politike.”

Simonič meni, da Slovenija nujno potrebuje medijsko reformo, ki bi omogočila obstoj in razvoj manjših, lokalnih in neodvisnih medije. “Ne potrebujemo sistema, v katerem se medijski trg vedno bolj koncentrira v rokah peščice velikih igralcev,« poudarja. Ob tem opozarja tudi na širše vprašanje medijske pluralnosti. Po njegovem mnenju ne bi smeli priti v položaj, ko bi o tem, kateri medij bo preživel in kateri propadel, odločalo le nekaj velikih medijskih sistemov.

»Ne želim si Slovenije, kjer bo na koncu o tem, kateri medij bo preživel, kateri bo propadel in kakšno glasbo bomo poslušali, odločalo nekaj posameznikov oziroma veliki medijski sistemi,« pravi Simonič.

𝐔𝐤𝐢𝐧𝐢𝐭𝐞𝐯 𝐑𝐚𝐝𝐢𝐚 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐬𝐤𝐞 𝐠𝐨𝐫𝐢𝐜𝐞 𝐣𝐞 𝐬𝐥𝐚𝐛𝐚 𝐧𝐨𝐯𝐢𝐜𝐚 𝐳𝐚 𝐬𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐬𝐤𝐨 𝐦𝐞𝐝𝐢𝐣𝐬𝐤𝐨 𝐤𝐫𝐚𝐣𝐢𝐧𝐨.

Z njim izgubljamo radio, ki je pomemben del lokalnega okolja in je v svojem programu vrtel predvsem slovensko glasbo. In prav… pic.twitter.com/SzMUrsJ15b

— Luka Simonič (@luka_simonic) August 18, 2026

Slovenska glasba in lokalne zgodbe si zaslužijo več

Vprašanje lokalnih radijskih postaj je povezano tudi z ohranjanjem slovenske glasbe in lokalnih vsebin, pravi Simonič. »Lokalni mediji namreč spremljajo dogodke, ljudi, društva, šport, gospodarstvo in druge zgodbe iz okolja, ki jih veliki nacionalni mediji pogosto ne pokrivajo enako podrobno. Radio Slovenske gorice je bil prav takšen lokalni medij. Njegov program je bil povezan z ljudmi in kraji Slovenskih goric, pomemben del programa pa je predstavljala domača oziroma slovenska glasba.«

Simonič: “Ne želim si Slovenije, kjer bo na koncu o tem, kateri medij bo preživel, kateri bo propadel in kakšno glasbo bomo poslušali, odločalo nekaj posameznikov oziroma 𝐬𝐢𝐬𝐭𝐞𝐦 𝐌𝐚𝐫𝐭𝐢𝐧𝐚 𝐎𝐝𝐥𝐚𝐳𝐤𝐚, ki je po mojem mnenju neposredno odgovoren za številne pritiske medijev.”

Poziv k spremembam na področju medijske politike prihaja ravno v času, ko se z ukinitvijo Radia Slovenske gorice ponovno odpira vprašanje prihodnosti lokalnih medijev, njihovega financiranja in položaja na vse bolj koncentriranem medijskem trgu. Kot je zaključil Luka Simonič: “Čas je za medijsko reformo, ki bo ščitila pluralnost, slovensko glasbo in manjše medije, ne pa njihovega izginjanja.“

The post Luka Simonič: Ukinitev Radia Slovenske gorice je slaba novica za slovensko medijsko krajino appeared first on e-Maribor.

Po tem, ko je Večer z objavo članka, da Furs zaradi organizirane nelegalne prodaje prepovedanega in domnevno ukradenega blaga razmišlja o prepovedi mariborskega bolšjega sejma, spisal veliko novinarsko “raco,” se je sedaj oglasil poslanec SDS Luka Simonič in odločno povedal, to temu ni tako: “Sejem ostaja!”

V javnosti, predvsem v levih medijih so se začela pojavljati ugibanja  o morebitni ukinitvi tradicionalnega bolšjega sejma v Mariboru. V videoposnetku, ki ga je posnel mariborski poslanec SDS Luka Simonič,  pa je predstavljena povsem drugačna slika. Kot poudarja Simonič, nikakor ne gre za ukinitev sejma in o tem ni bilo nikoli govora,  temveč gre le za opozorila na posamezne nepravilnosti, ki naj bi se tam dogajale.

»Nikakor ne gre za ukinitev sejma,« je jasno sporočilo Luke Simoniča

Po njegovih besedah je kot poslanec zaradi informacij o dogajanju na sejmu neposredno kontaktiral Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) oziroma pristojne službe. Namen naj bi bil preveriti navedbe in ukrepati tam, kjer so ugotovljene nepravilnosti.

Sejem naj živi naprej

Sporočilo videa je zato predvsem, da je treba morebitne nepravilnosti ustaviti, hkrati pa ohraniti sam sejem, ki ima v Mariboru dolgo tradicijo. “Verjamem, da bomo skupaj uspeli in da bo sejem živel naprej, kot je že danes,” je dejal Simonič.

Mariborski bolšji oziroma kramarski sejem na Teznu je precej več kot zgolj prostor, kjer ljudje prodajajo stare in rabljene predmete. V več kot treh desetletjih se je razvil v eno od prepoznavnih nedeljskih posebnosti Maribora – kraj, kjer se srečujejo zbiratelji, prodajalci, radovedneži in obiskovalci, ki pridejo predvsem zato, ker nikoli ne vedo, kaj bodo tam našli in koga bodo srečali. In tako bo še naprej!

Zato ne nasedajte levim novinarskim “racam!”

The post Poslanec Luka Simonič: “Bolšjega sejma v Mariboru ne bodo prepovedali!” appeared first on e-Maribor.

Razmere na zunanji meji Evropske unije v španski enklavi Ceuta po mnenju nekaterih politikov odpirajo vprašanja o učinkovitosti varovanja schengenske meje. Zaradi dogajanja je bila na ministra za zunanje in evropske zadeve naslovljena pisna poslanska pobuda, ki predlaga razpravo o odgovornosti držav članic pri varovanju zunanjih meja EU.

obudnik meni, da težave niso zgolj posledica posameznih incidentov na meji med špansko Ceuto in Marokom, temveč tudi migracijske politike, ki po njegovem mnenju spodbuja nezakonite migracije ter povečuje pritisk na celotno schengensko območje.

Poslanec SDS Luka Simonič zato želi, da Republika Slovenija na ravni Evropske unije odpre razpravo o odgovornosti držav članic za učinkovito varovanje zunanjih schengenskih meja, da Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve preuči vse pravne možnosti, ki jih omogoča schengenski pravni red, ter da se v primeru ugotovljenih kršitev preuči možnost podpore postopkom za začasno suspendacijo Španije iz schengenskega območja. Ceuta tako predstavlja opozorilo za celotno Evropsko unijo. Težava niso zgolj dogodki na meji, temveč tudi politika, ki po njegovem mnenju dopušča ali spodbuja nezakonite migracije.

𝐒𝐜𝐡𝐞𝐧𝐠𝐞𝐧 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐝𝐞𝐥𝐮𝐣𝐞 𝐥𝐞, č𝐞 𝐯𝐬𝐞 𝐝𝐫ž𝐚𝐯𝐞 č𝐥𝐚𝐧𝐢𝐜𝐞 𝐬𝐩𝐨š𝐭𝐮𝐣𝐞𝐣𝐨 𝐞𝐧𝐚𝐤𝐚 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐢𝐥𝐚.

V zadnjem obdobju razmere na zunanji meji Evropske unije v španski enklavi Ceuta kažejo na resne pomanjkljivosti pri varovanju schengenske meje. Te… pic.twitter.com/ePun81BqTk

— Luka Simonič (@luka_simonic) July 31, 2026

Kot je Luka Simonič zapisal za naš portal e-maribor.si: Včerajšnji množični prihod neregularnih migrantov v Ceuto ni prvi tovrsten dogodek, je pa najobsežnejši doslej, saj mediji poročajo o 49.000 prispelih. Španske in maroške oblasti so sicer uspešno zajezile priliv prebežnikov in se dogovorile o hitrem vračanju. Dogodku je verjetno botrovala nedavna odločitev španskega Vrhovnega sodišča, da prebežnikov, ki skušajo doseči Ceuto in Melillo po morju, ni mogoče avtomatično vračati v Maroko. Poleg tega so se v Maroku razširile govorice, da je mogoče vstopiti v enklavo brez dokumentov. Dogodek ima zunanjepolitične posledice, saj Italija izraža željo po izločitvi Španije iz schengenskega območja. To je verjetno povezano s širšo špansko migracijsko politiko, saj je Španija neregularnim migrantom ponudila množnost legalizacije statusa, ce so v državi vsaj 5 mesecev in nekaznovani. Po nekaterih ocenah bi lahko v enem letu. Španija v tem okviru sprejela do tri milijone migrantov in njihovih družinskih članov. Ker bi se te osebe lahko gibale tudi v schengenskem prostoru, to sproža reakcije več potencialnih ciljnih držav v EU, ki si prizadevajo za omejevanje migracij.

Število migrantov, ki so v zadnjih dneh vstopili iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta v severni Afriki, je naraslo na 60 tisoč. Med poskusom prečkanja meje po kopnem in morju jih je do zdaj umrlo že več kot 50. Špansko notranje ministrstvo je pred tem ocenilo, da je v mesto vstopilo približno 49 tisoč ljudi. 

Kot je dejal slovenski zunanji minister Tone Kajzer: Prihod 50.000 ilegalnih migrantov na špansko ozemlje v enem samem dnevu prinaša zaskrbljujoče spomine na leto 2015, ko je bila zunanja meja Evrope dejansko prebita. Tega ne smemo dovoliti, da se zgodi znova.

Evropska zunanja meja ne sme biti znova prebita.

Prihod 50.000 ilegalnih migrantov na špansko ozemlje v enem samem dnevu prinaša zaskrbljujoče spomine na leto 2015, ko je bila zunanja meja Evrope dejansko prebita. Tega ne smemo dovoliti, da se zgodi znova.

Danes sem bil v stiku… pic.twitter.com/ei3hGqH2I1

— Tone Kajzer (@TKajzer) July 31, 2026

Ob tem so Italijani odredili zaprtje pomorskih in letalskih povezav s Španijo, poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, ki se sklicuje na vladne vire. Po navedbah agencije je bila odločitev sprejeta po preučitvi najnovejših informacij na seji Odbora za priseljevanje in varnost meja, ki mu predseduje italijanski notranji minister Matteo Piantedosi. Piše Siol.net.

The post Kar 60.000 migrantov preplavilo špansko enklavo Ceuta. Luka Simonič ostro nad špansko vlado appeared first on e-Maribor.