Ministri so izmenjali mnenja o predlaganih ukrepih Evropske komisije za zajezitev negativnih vplivov pandemije bolezni COVID-19 in transformacijo Evropske unije v zeleno, digitalno, inovativno in socialno pravično trajnostno družbo.

Državna sekretarka je uvodoma pozdravila predlog načrta za okrevanje Evropske unije, ki ga je konec maja predstavila Evropska komisija. »Prenovljena različica predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in načrt za okrevanje – »Next generation EU« predstavljata ambiciozen korak v pravo smer,« je prepričana.

Evropska unija je v kohezijski politiki ponovno prepoznala velik potencial za reševanje težav v nepričakovanih okoliščinah. Udeleženci so pozdravili sprejem zakonodajnih ukrepov za učinkovito mobilizacijo neporabljenih kohezijskih sredstev programskega obdobja 2014–2020 za blažitev in odpravljanje posledic pandemije. Iz tega naslova je Slovenija prerazporedila 275 milijonov evrov za odziv na pandemijo.

Sodelujoči so izmenjali stališča glede predlaganih ukrepov kohezijske politike v okviru pobude za okrevanje REACT-EU, ki do leta 2022 predvideva 55 milijard evrov sredstev iz novih virov. »Slovenija posebej pozdravlja napore Evropske komisije, da bodo sredstva v okviru pobude REACT-EU kohezijskim projektom na voljo že v tem letu in možnost, da bodo lahko države članice same razporejala sredstva med regijami in sektorji glede na njihove posebnosti in potrebe. Podprli bomo investicije v zdravstveno in socialno infrastrukturo, ukrepe za ohranjanje zaposlenosti in ustvarjanje novih delovnih mest, spodbude podjetjem ter določene ukrepe na področju turizma in kulture«, je izpostavila državna sekretarka. Prav tako je povedala, da Slovenija pozdravlja predvidena dodatna sredstva v okviru Sklada za pravični prehod v letih od 2021 do 2024, in sicer v višini 40 milijard evrov.

Udeleženci so opravili tudi razpravo glede predlaganih sprememb predlogov kohezijske zakonodaje za programsko obdobje 2021–2027. Namen sprememb je čimbolj prožno izvajanje kohezijske politike, s ciljem učinkovitega odpravljanja posledic pandemije in vzpostavitve mehanizma za prilagajanje izvajanja politike v primeru pojava nepredvidenih situacij, ob hkratnem zasledovanju zastavljenih razvojnih prioritet Evropske unije. »Pomembno je, da zagotovimo dolgoročnost ukrepov evropske kohezijske politike s ciljem zmanjšanja socialnih, gospodarskih in teritorialnih razlik za dobrobit vseh državljanov Evropske unije,« je še dejala.

Na predlog češkega predsedstva V4 so sodelujoči sprejeli deklaracijo o skupnih prioritetah glede izvajanja kohezijske politike v obdobju po izbruhu pandemije COVID-19. V deklaraciji med drugim poudarjajo potrebo po čimprejšnjem dogovoru o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in instrumentu za okrevanje »Next generation EU«, pri čemer mora biti dosežen kompromis uravnotežen in v korist vseh držav članic in njihovih državljanov.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs o okrevanju Evropske unije appeared first on e-Maribor.

Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je v pogovoru za Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji odgovarjala na vrsto vprašanj, povezanih s črpanjem evropskih sredstev in o aktualnih vprašanjih evropske politike.

V luči aktualnih dogodkov predstavitve predloga Evropske komisije za okrevanje držav članic Evropske unije po pandemiji je državna sekretarka, mag. Monika Kirbiš Rojs, dejala: “Razveselili smo se tega paketa, ki je korak v pravo smer in nam bo v veliko pomoč pri izhodu iz krize.”

Vlade Republike Slovenije je v prvi fazi za ublažitev krize ob pandemiji namenila okoli 280 milijonov EUR. Določila je prioritetne kratkoročne ukrepe in dolgoročne ukrepe, ki bodo sledili tudi v letu 2021. Kot kratkoročne ukrepe je državna sekretarka izpostavila: “Na področju trga dela je to ohranjanje zaposlenosti, v tistih dejavnostih, kjer je bil upad prihodkov največji, za zagotavljanje sredstev zaradi skrajšanega delovnega časa. S tem želimo pomagati ljudem, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. tistim, ki se jim je iztekla pogodba in so bili zaposleni za določen čas.”

Na področju gospodarstva se nudi podpora delodajalcem za ohranitev dejavnosti in delovnih mest v najbolj ogroženih panogah. Državna sekretarka je nadaljevala: “Pomagati želimo tudi področju gostinstvo in turizma. Preko SID banke s pomočjo finančnih instrumentov pa nudimo tudi pomoč mikro, malim in srednje velikim podjetjem,” je še dodala.

Kot dolgoročen ukrepe Vlade Republike Slovenije pa je državna sekretarka izpostavila investicije v zdravstveno infrastrukturo, saj je ta v Sloveniji precej dotrajana. “Del sredstev nameravamo nameniti za gradnjo oz. nadgradnjo infekcijske klinike v Ljubljani, Mariboru in nekaterih drugih zdravstvenih enot,” je pojasnila mag. Monika Kirbiš Rojs ter dodatno izpostavila tudi zagon infrastrukturnih projektov na področju okolja in prometa.

V okviru večletnega finančnega okvira 2012-2027 za Slovenijo še vedno ostajajo prioritete zelena infrastruktura (trajnostna mobilnost, železniška infrastruktura, energetika), zdravstvo, raziskave in inovacije, digitalizacija, trg dela in celostni teritorialni pristopi.

“Tukaj stavimo na naše mlade, imamo veliko mladih inteligentnih in nadarjenih ljudi, za katere si ne želimo, da bi nam uhajali v tujino, zato bomo velik del sredstev namenili tudi raziskavam in inovacijam”, je dodala državna sekretarka.

Na vprašanje, ali bo Slovenija del sredstev namenila tudi za nujne potrebe starejših, je državna sekretarka potrdila, da o tem potekajo dogovori z Evropsko komisijo in da je precejšen delež sredstev predviden za dolgotrajno oskrbo starejših in gradnjo dodatnih kapacitet.

Veliko vlogo v prvi vrsti v boju proti pandemiji so odigrale lokalne skupnosti in regionalne oblasti, ki bodo imele zelo pomembno vlogo tudi pri okrevanju gospodarstva in koriščenju sredstev evropske kohezijske politike.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Državna sekretarka o črpanju evropskih sredstev za okrevanje po epidemiji appeared first on e-Maribor.