Delavci hoškega obrata naj bi bili zaradi upada naročil trenutno za 14 dni doma. Po uskladitvi s sindikatom pa naj bi izpadle dneve nadomestili v naslednjem letu.

V Magni obljubljajo spremembe

The post Delavci v Magni so 14 dni (prisilno) doma? appeared first on e-Maribor.

Nad Magno Steyr se očitno zgrinjajo črni oblaki. V obratu avstrijsko-kanadske multinacionalke v Gradcu naj bi po neuradnih informacijah delo izgubilo kar 1.800 zaposlenih?

V avstrijski Magni ob delo skoraj 700 zaposlenih?

Tudi med temi zaposlenimi je veliko Slovencev, ki so v tovarni delali še preden je Magna svojo proizvodnjo pričela v Hočah. a seznamu za odpuščanje naj bi se znašli predvsem začasni delavci. Ali bodo varčevalni ukrepi zaradi krize v avtomobilski industriji prizadeli tudi redno zaposlene, pa še ni znano. Spomnimo, da je do odpuščanj delavcev, tudi na domnevno sporen način, septembra prišlo tudi v novi Magnini lakirnici v Hočah. Po poročanju portala oe24.at je delo v graški tovarni že septembra izgubilo 700 zaposlenih. V Magni tega vala odpuščanj takrat niso hoteli komentirati.

Kaj se dogaja v slovenski Magni?

Po poročanju Planet TV naj bi se pri nas število zaposlenih z odpuščanji zmanjševalo. Šlo naj bi za posledico upada naročil in posebnega varčevalnega programa Fokus, ki teče v družbi. Odpuščeni delavci, ki so jih pri nas že odpustili. so napovedali, da bodo pravico iskali na sodišču. Enega od njih so odpustili isti dan, ko je delodajalca seznanil, da bo šel na očetovski dopust, odpustili pa so tudi nekdanjo sindikalno zaupnico.

Za Magno Steyr sicer velja pogodbena zaveza, da mora v novi lakirnici v Hočah do leta 2022 zaposliti 404 ljudi. Če želi prejeti dobrih 18 milijonov evrov državnih subvencij, pa bo morala v desetih letih zaposliti tisoč ljudi.

Je Magna še en sprevržen model bivše vlade in ministra Počivalška?

vir: SIOL

MB

The post V Magni v Gradcu naj bi začeli odpuščati, kaj se bo zgodilo pri nas? appeared first on e-Maribor.

Prvi julij je bil določen kot rok za pridobitev dovoljenj za pričetek gradnje lakirnice Magne Steyr v Hočah, ki pa je bil zamujen. V teh dneh potekajo obiski predstavnikov avstrijsko-kanadskega koncerna Magna pri županih občin, ki so kakor koli udeležene pri tem projektu.

V ponedeljek so obiskali Občino Miklavž. Župan občine Leo Kremžar je povedal, da jih še vedno skrbi pretočnosti kanalizacije, onesnaženje zraka ter podtalnice. Dogovorili so se, da če se  bodo v roku enega meseca poiskale formalne rešitve za kanalizacijo, podtalnico in onesnaženost zraka v obliki vladnih ali ministrskih sklepov in se bodo dogovori spoštovali, potem ne bodo nasprotovali izdaji okoljevarstvenega soglasja.

Včeraj so se sestali z županom Mestne občine Maribor, dr. Andrejem Fištravcem.

Na sestanku je David Adam, vodja projekta iz Magne nukleus, potrdil, da imajo plan B, ki je na Madžarskem, ampak raje bi se držali plana A. Ni pa konkretno povedal, kdaj bi prešli na plan B in da delajo vse, da bi gradili v Hočah. Poudaril je, da si želijo biti dober sosed, zato se pogovarjajo z župani v regiji o projektu, o tem kako vidijo prihodnost ter kako bo Magna sooblikovala življenje in vplivala na okolico, ko bodo tukaj delovali.

Mariborski župan  pa je povedal, da od vsega začetka podpirajo investicijo in jim zaželel dobrodošlico. Povabil jih je na karierni sejem, ki bo v mesecu novembru in kjer bi lahko Magna predstavila proizvodnjo, potrebe po kadrih in vzbudila zanimanje za zaposlitev.

Za zamenjavo kmetijskega zemljišča se je odločil tudi hoški kmet Rado Lobnik. Ogledal si je že parcele v Račah in ustno privolil v zamenjavo. V primeru podpisa pogodbe o zamenjavi zemljišč ne bo imel več interesa, da bi nasprotoval gradnji lakirnice.

Magna Steyr mora za gradnjo pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje, Ustavno sodišče pa mora še odločiti o pobudi za presojo ustavnosti tako imenovanega zakona Lex Magna.

The post Predstavniki Magne na sestanku v Mariboru appeared first on e-Maribor.

V občini Hoče – Slivnica pripravljajo za industrijo 100 hektarjev zemljišč v bližini letališča Edvarda Rusjana za avtomobilsko industrijo. Vodilni dobavitelj v svetovni avtomobilski industriji Magna Steyr iz Gradca v Avstriji, ki je del Magne International, namerava svojo dejavnost širiti. Med zanj zanimivimi lokacijami je, zaradi bližine letališča, avtoceste, železnice in zagotovljene delovne sile prav kmetijsko zemljišče v Občini Hoče – Slivnica. Predvideno je, da bo Magna Steyr v prihodnjih dveh letih zaposlila približno 3000 ljudi, kar so dobri obeti za razvoj štajerske regije.

o je po več letih iskanja velikega, dobrostoječega investitorja, ki bi prišel v Maribor, in številnih brezposelnih, vzpodbudna in optimistična novica. Do sedaj so vsi poskusi oživitve proizvodnje na območju nekdanje propadle tovarne TAM, bili vedno znova neuspešni. Medtem pa vsakodnevno v sosednjo Avstrijo na delo odhaja več tisoč delavcev, ki so delo našli kot avtomobilski tehniki, avtokleparji in strojni inženirji, prav v podjetju Magna Steyr.

Vlada je po hitrem postopku v Državni zbor poslala predlog zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena v Občini Hoče – Slivnica. Rok za izdajo gradbenega dovoljenja družbi Magna Steyr za gradnjo proizvodnih objektov je izredno kratek 1. 7. 2017, saj je pred tem potrebno odkupiti nepremičnine oziroma razlastiti lastnike, če ne bo z lastnikom dosežen odkup nepremičnine, in pripraviti gradbene projekte.

V postopku trčita javna korist, kot splošen interes širše skupnosti in interes oziroma korist posameznika, kmeta, ki zemljo obdeluje in se z njo preživlja. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je imel namen stopiti do kmetov, da bi se z njimi dogovoril glede odkupa zemljišč v Hočah za avstrijsko Magno ter s tem skrajšal postopke. Vendar so Hoški kmetje prepoznali širšo javno korist in soglašali s prodajo svojih zemljišč.

Na območju Maribora in širše okolice, se bi z izgradnjo proizvodnih prostorov Magne pospešila gospodarska rast, zmanjšala brezposelnost in zagotovil skladen gospodarski razvoj, zato je projekt za Štajersko res izredna priložnost.

The post Magna – 3000 delovnih mest na Štajerskem appeared first on e-Maribor.