Mariborčanka, ki je pred več kot tremi desetletji navduševala Slovenijo na smučarskih strminah, se danes podaja na novo pot. Katja Koren, olimpijska medaljistka iz Lillehammerja, nekdanja vrhunska športnica in državna sekretarka, je kandidatka za županjo Mestne občine Maribor.

Ko danes govorimo o Katji Koren, ne smemo pozabiti, da je njeno ime že pred desetletji poznala skoraj vsa Slovenija. Bila je ena izmed legendarnih »vražjih Slovenk«, generacije izjemnih slovenskih alpskih smučark, ki so s svojimi nastopi pred televizijskimi zasloni združevale Slovence in navijače navduševale tudi pod Pohorjem.

Njena zgodba je zgodba o uspehu, vztrajnosti, nepričakovanih preobratih in novih začetkih. Tokrat bo namesto na smučarskih strminah svojo tekmo bila za prihodnost domačega mesta.

Korenova je že kot najstnica dokazala, da se lahko z odločnostjo in pogumom doseže tudi tisto, kar se zdi skoraj nemogoče. Zmagala s številko 66 in se zapisala v zgodovino. In če se danes lahko poigramo s številkami. Katja Koren ima tokrat na malo drugačnem tekmovanju, številko 8 in lahko se vpiše v zgodovino Maribora, kot prva uradna mariborska županja. (Magdalena Tovornik je bila še predsednica skupščine občine Maribor).

Danes Katja Koren sicer opravlja funkcijo državne sekretarke na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, kjer se ukvarja predvsem s področjema turizma in športa. Posebej jo zanima prihodnost mladih, možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in vprašanje, ali bo Maribor mesto, v katerem bodo ljudje želeli ostati, ustvarjati družine in graditi svojo prihodnost. Pravi, da je čas, da obudimo Maribor, kot smo ga poznali nekoč: poln življenja, energije in uspeha!

Kandidatka za županjo Maribora, Katja Koren, za naš portal https://t.co/SlPr4BaXR8

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) November 10, 2026

Za naš portal e-maribor.si je povedala: “Ko pogledam s Pohorja, vidim ves Maribor. Tako želim gledati tudi pri vodenju mesta: vsaka četrt in krajevna skupnost mora priti do besede, potrebe pa morajo biti povezane s proračunom in roki izvedbe. Ljudje, ki tam živijo in skrbijo za skupnost, najbolje vedo, kaj njihovo okolje potrebuje.”

“Maribor ima izjemno prednost, mesto, Pohorje, Dravo in vinorodno okolico na majhnih razdaljah. Nadaljevala bi povezovanje regije in nadgradnjo ponudbe športnega, kulturnega in vinskega turizma, wellnessa ter sodelovanje z zdravilišči. Posebno priložnost vidim v športnih pripravah, rehabilitaciji in kongresih, ki lahko goste pripeljejo skozi vse leto. Cilj so kakovostnejša ponudba, daljše bivanje in večja potrošnja pri lokalnih ponudnikih. Uspeh pa moramo meriti tudi z zadovoljstvom domačinov, turizem jim mora prinašati priložnosti in bolj urejeno okolje, ob spoštovanju njihovega miru in dostopa do javnih prostorov,” pravi Katja Koren.

Njeno kandidaturo podpirajo v stranki SDS, NSi in Fokus, SLS in Demokratih. Kot je bilo predstavljeno ob uradni predstavitvi kandidature, želi sodelovati z vsemi, ki so pripravljeni delati za razvoj Maribora.

posnetki: TV Slovenija, Net TV, e-maribor.si

The post Katja Koren! Od smučarske senzacije do kandidatke za županjo Maribora. appeared first on e-Maribor.

Ko gre za kandidaturo za župana drugega največjega slovenskega mesta, bi človek pričakoval, da bodo kandidati pripravljeni stopiti pred kamere, odgovarjati na neprijetna vprašanja in soočiti svoje poglede z nasprotniki. Toda Matevž Frangež očitno ni našel časa.

Na današnjem soočenju županskih kandidatov na Planet TV je namreč manjkal kandidat za mariborskega župana Matevž Frangež. Voditelj je gledalcem pojasnil, da Frangež ni našel časa za udeležbo na soočenju. In prav tu se postavlja vprašanje: ali kandidat, ki želi voditi Maribor, res nima časa za soočenje, na katerem bi lahko predstavil svoje načrte, odgovarjal na vprašanja in prepričeval volivce, ali pa se je koga ustrašil?

Še toliko bolj zanimivo je, da so se soočenja udeležili drugi kandidati. Med njimi kandidati Svobode Andrej Matvoz, Bor Greiner, Andrej Bauman in kandidatka Katja Koren. Torej so si drugi kandidati vzeli čas, prišli v televizijski studio in sprejeli priložnost, da svoje poglede predstavijo javnosti. Frangežu pa ni bilo vredno priti.

Volivci si zaslužijo odgovore, ne izgovorov!

Kandidatura za župana ni zgolj fotografiranje za plakate, objavljanje všečnih sporočil na družbenih omrežjih in nastopanje pred politično naklonjenim občinstvom, . Županska funkcija pomeni odgovornost do vseh občank in občanov. Pomeni tudi pripravljenost na soočenje z drugačnimi mnenji, kritičnimi vprašanji in neprijetnimi temami.

Prav televizijska soočenja so eden najpomembnejših načinov, kako lahko volivci primerjajo kandidate. Tam ni dovolj, da prebereš vnaprej pripravljeno izjavo. Tam moraš znati argumentirati, pojasniti svoje odločitve in se odzvati na vprašanja, ki ti morda niso všeč.

Zavrniti takšno priložnost z obrazložitvijo, da kandidat ni našel časa, je najmanj neodgovorno do volivcev.

Ob tem se odpira še širše vprašanje odnosa dela leve politične scene do medijev, ki jim niso naklonjeni. V javnosti se namreč pogosto pojavlja vtis, da nekateri politiki raje izbirajo medijske nastope, kjer se počutijo udobneje, medtem ko se soočenjem na Planet TV ali Novi24TV izogibajo. Seveda ni mogoče vseh politikov metati v isti koš, vendar takšna praksa, kadar se ponavlja, upravičeno odpira vprašanja o pripravljenosti na odprto javno razpravo.

Maribor ni zasebna politična igralnica!

Mariborčani ne potrebujejo župana, ki bi izbiral samo tiste medije in sogovornike, ki mu ustrezajo. Potrebujejo župana, ki bo pripravljen prisluhniti tudi kritikom, odgovarjati na neprijetna vprašanja in zagovarjati svoje odločitve pred javnostjo. Če nekdo že v času volilne kampanje ni pripravljen stopiti na soočenje, kaj lahko volivci pričakujejo, ko bo moral kot župan odgovarjati za konkretne odločitve, porabo javnega denarja, mestne projekte in prihodnost Maribora?

Seveda ima vsak kandidat pravico odločiti, kam bo šel in kje bo nastopil. Toda tudi volivci imajo pravico oceniti, kaj jim takšna odločitev sporoča. Matevž Frangež bi moral svoje skrajno leve politične nazore pustiti doma. Ne poteguje se za predsednika stranke, ampak za župana Maribora. In če mu Planet TV politični ni povšeči, kako bo potem, kot župan lahko deloval v imenu vseh? To je pravo vprašanje, na katerega odgovor dolguje predvsem tistim, ki jih želi prepričati, naj mu zaupajo vodenje mesta.

Če želiš voditi Maribor, moraš biti pripravljen tudi na soočenje. Župan ne more biti samo takrat, ko mu ustreza. In odgovarjati mora tudi takrat, ko vprašanja niso prijetna.

The post Matevž Frangež se je podelal? Koga se boji, da ni prišel na soočenje na Planet TV? appeared first on e-Maribor.

Tik pred lokalnimi volitvami smo v našo družbo pobabili vodjo dosedanje svetniške skupine SDS v Mestnem svetu, Mestne občine Maribor Milana Mikla. Mikl je  Je dolgoletni poznavalec lokalne politike. V lokalni politiki dejaven že približno dve desetletji. Po poklicu je tehnik vleke oziroma strojevodja specialist, danes pa je še vedno aktivni upokojenec.

Mikl poudarja, da mora biti delo mestnih svetnikov usmerjeno predvsem v iskanje rešitev za Maribor in njegove prebivalce, ne pa v nepotrebna politična nasprotovanja. Z Milanom Miklom se je pogovarjal Mitja Grmovšek.

Za začetek: kako bi ocenili delo svetniške skupine SDS v Mestnem svetu Mestne občine Maribor v zadnjem mandatu? Ste zadovoljni z opravljenim delom.

Mikl: Glede na to, da smo bili opozicijska stranka, smo lahko z svojim delom zelo zadovoljni z opravljenim delom.

Koliko je bila svetniška skupina SDS v tem mandatu aktivna? Katere pobude, predlogi ali opozorila bi posebej izpostavili?

Mikl: Naša aktivnost se šteje predvsem z pobudami in vprašanji, ter z njihovo realizacijo. Na vsaki seji Mestnega sveta smo to pravico uveljavljali. Ukinitev cone 30 na cesti Kamnica Rošpoh, kjer smo prisluhnili željam krajanov Kamnice. Prevetritev komunalnih storitev, kjer smo zahtevali sklic izredne seje, na kateri smo obravnavali upravičenost le teh. Na mojo pobudo, je prišlo do novega kegljišča v dvorani Tabor. Zelo sem vesel, da je prav tako na mojo pobudo z pomočjo Pogrebnega podjetja Maribor in Gasilsko zvezo Maribor, prišlo do postavitve spominskega obeležja, umrlim gasilkam in gasilcem, v parku spominov, na pokopališču Dobrava.  Podpirali pa smo vse dobre projekte, ki so pomembni za razvoj našega mesta.

SDS je bila v mestnem svetu pogosto kritična do dela župana Saše Arsenoviča. Kje so bile po vašem mnenju največje napake aktualnega vodenja mesta?

Mikl: Bilo jih je kar nekaj. Izpostavil bi eno, zelo pomembno, to je tožba proti članom Mestnega sveta, v zvezi z Javnim Mariborskim Holdingom.

 Ali ste imeli občutek, da je župan prisluhnil vašim predlogom in pobudam ali pa je mestni svet večinoma zgolj potrjeval že sprejete odločitve?

Mikl: Ob sprejemanju proračuna je upošteval naše predloge, v kolikor ne, smo vložili amandmaje, ki so bili v večina primerih upoštevani. V kolikor naši predlogi niso bili upoštevani, smo soglasno glasovali proti, večina pa je vedno odločila. Pri sprejemanju OPN ja ( občinski prostorski načrt ), smo aktivno sodelovali in bili uspešni z našimi predlogi.

Katera vprašanja so bila za svetniško skupino SDS v tem mandatu najpomembnejša?

Mikl: Veliko smo opozarjali na razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti, predvsem na komunalnem področju. Obnova cest, širitev vodovodnega omrežja in kanalizacije.

Maribor se že leta sooča s številnimi infrastrukturnimi težavami. Kaj bi moralo biti po vašem mnenju med prvimi prioritetami novega vodstva občine?

Mikl: Veliko več pozornosti za razvoj MČ in KS. Nujno potrebno je zaključit vse projekte, ki  so v realizaciji ( Center Rotovž, Zdravstvena postaja Tezno). Sam sem večkrat dal pobudo, da se prične z izgradnjo podvoza Ledina, ki mora bit realizirana v prihodnjem mandatu.

 Kako ocenjujete finančno poslovanje Mestne občine Maribor? Ali menite, da mesto sredstva porablja dovolj gospodarno in predvsem v korist občanov?

Mikl: Finančno poslovanje ocenjujem kot primerno.  V naši svetniški skupini smo se zavedali, da brez najemanja kreditov, žal ni mogoče izvajat nujno potrebnih projektov.  Smo pa vedno opozarjali na prevelike stroške za odvetniške storitve in za pripravo projektov, še posebej za spremembe že izdelanih. Po našem prepričanju, bi morali naši občani, pri več kot 200 milijonskem proračunu, imet večjo korist.

Ali je bila svetniška skupina SDS dovolj učinkovita pri nadzoru dela župana in mestne uprave? Bi danes kaj naredili drugače?

Mikl: Kar se nadzora tiče, ta nikoli ni zadosten. Prav gotovo bomo v novem mandatu, nadzoru posvetili še več pozornosti.

V nedeljo so lokalne volitve. Kako ocenjujete politično razpoloženje v Mariboru in kakšno podporo po vašem mnenju uživa aktualna mestna oblast?

Mikl: Tako kot pred vsakimi volitvami, zelo pestro.   Podporo aktualni oblasti, bodo pokazali volitve.

 SDS je na teh volitvah predstavila kandidatko za županjo Katjo Koren ki kandididira tudi s pomočjo Demokratov, Nove Slovenije SLS in Fokus. Kaj je po vašem mnenju njena največja prednost in zakaj bi ji morali Mariborčani zaupati vodenje mesta?

Mikl: Maribor nujno potrebuje svežino, zato je Katja zelo primerna. Prepričani smo, da je skrajni čas, da krmilo prevzame ženska. Kot uspešna športnica, ki je velikokrat pokaza svojo trmo in vztrajnost, ki vodi do dobrih rezultatov.

Predsednik SDS Maribor Franc Kangler, Kandidatka za županjo Maribor Katja Koren in vodja svetniške skupine SDS Maribor Milan Mikl

 Kakšen rezultat pričakujete na županskih volitvah? Verjamete, da lahko Katja Koren poseže po zmagi?

Mikl: V kolikor ne bi bili prepričani, naše podpore ne bi imela.

 Kaj pa mestni svet? S kakšnim številom svetniških mandatov bi bili v SDS zadovoljni? Si obetate močnejšo svetniško skupino kot v preteklem mandatu?

Mikl: Na teh lokalnih volitvah želimo zmagat. Pričakujemo med 10 in 12 svetnikov.

 V Mariboru je precej kandidatov, ki so bili v preteklosti del aktualne mestne politike, danes pa nastopajo kot njeni kritiki. Kako gledate na takšne politične preobrazbe in ali jim volivci lahko zaupajo?

Mikl: Takšnim kandidatom ne gre za zaupat. Smo zelo kritični do takšnega načina. To je za nas ne spremenljivo in nehigienično.

Če bo SDS po volitvah dobila pomembno vlogo pri oblikovanju nove mestne oblasti, pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni sodelovati z drugimi političnimi skupinami? Kje so vaše rdeče črte?

Mikl: Naj bolj pomembno je, da bomo lahko realizirali naš program. Mi ne izključujemo nobene politične skupine. Na lokalnem nivoju, bi morali vsi, brez izjem delat skupaj za boljši Maribor. To si naši občani zaslužijo, tega se mi zavedamo in bomo tako tudi delovali.

In za konec: kakšen Maribor si želite čez štiri leta? Kaj bi si želeli, da bi občani ob koncu naslednjega mandata lahko rekli o delu nove mestne oblasti?

Mikl: Čez štiri leta si želim Maribor, v katerem bodo ljudje radi živeli, mladi bodo videli svojo prihodnost in starejši bodo čutili, da so spoštovani in vključeni. Želim si mesto, ki bo gospodarsko močnejše, razvojno ambiciozno, varno in prijazno do vseh generacij.

Ne želim si samo drugačnega Maribora. Želim si Maribor, ki bo končno v celoti izkoristil vse, kar ima in tega ima ogromno.  Ko nam to uspe, lahko od naših občanov upravičeno pričakujemo pozitivno mnenje o delu nove oblasti.

The post Milan Mikl, vodja svetniške skupine SDS Maribor. “Maribor nujno potrebuje svežino!” appeared first on e-Maribor.

Maribor bo tudi letos zaživel v znamenju martinovanja. Osrednji dogodek bo v sredo, 11. novembra 2026, na Trgu Leona Štuklja, kjer se obeta pestro dogajanje z glasbo, kulinariko, štajerskimi vini in tradicionalnim krstom mošta.

Martinovanje v štajerski prestolnici Mariboru že desetletja predstavlja enega največjih jesenskih dogodkov v mestu. Letos bo potekalo že 41. leto zapored, praznovanje pa se je začelo že 6. novembra in bo na različnih prizoriščih trajalo do 14. novembra. Maribor, ki se ponaša z najstarejšo trto na svetu in nazivom najboljše vinske prestolnice Evrope 2026, bo tako znova postal središče ljubiteljev vina, dobre hrane in štajerske tradicije.

Osrednje martinovanje na Trgu Leona Štuklja

Vrhunec letošnjega praznovanja bo v sredo, 11. novembra, na Trgu Leona Štuklja. Dogajanje se bo začelo ob simbolični uri 11.11, ko bodo obiskovalci lahko uživali v tradicionalnem krstu mošta, ki simbolično zaznamuje prehod mošta v vino.

Obiskovalce čaka bogata vinsko-kulinarična ponudba na stojnicah, za kulturni in zabavni program pa bodo poskrbeli Pihalni orkester Pošta Maribor, Akademska folklorna skupina Študent in številni glasbeni izvajalci.

Na odru se bodo zvrstili: ob 13.30 – Mladi Asi, ob 16.00 – Čuki in Eva Potrebuješ, ob 18.30 – Vzrock.

Martinovanje v Mariboru, slika visit Maribor

Martinovanje tudi na Grajskem trgu in Koroški cesti

Martinovo vzdušje bo mogoče začutiti tudi na drugih mestnih prizoriščih. Na Grajskem trgu bodo obiskovalci lahko uživali v vinsko-kulinarični ponudbi, Martinova tržnica pa bo potekala vse do 11. novembra. Na Koroški cesti je martinovanje potekalo že 6. in 7. novembra, ko so se predstavili štajerski vinarji in ponudniki kulinarike.

Posebno doživetje je ponudila tudi znamenita Vinagova klet, kjer sta se zvrstila glasbena večera, martinovanje pa so pripravili tudi v Limbušu in Malečniku.

Martinovo tudi v primestnih naseljih

Mariborsko martinovanje ni omejeno zgolj na mestno središče. Tradicijo ohranjajo tudi v okoliških krajih. V Limbušu so martinovali 7. novembra, v Malečniku pa 8. novembra, kjer so pripravili krst mošta, degustacijo mladih vin ter kulturni in glasbeni program. Praznovanje se bo nadaljevalo tudi v Kamnici, kjer bo 14. novembra potekalo še tradicionalno (po)martinovanje.

Brezplačen mestni avtobusni prevoz

Za obiskovalce bo poskrbljeno tudi glede prevoza. Mestna občina Maribor in Marprom bosta v sredo, 11. novembra, zagotovila brezplačen prevoz na vseh mestnih avtobusnih linijah. Brezplačne vožnje bodo na voljo od 9. ure dalje.

Organizatorji ob tem poudarjajo tudi trajnostno plat prireditve, saj bo martinovanje potekalo po načelih Zero Waste, z uporabo povratne oziroma razgradljive embalaže in ločenim zbiranjem odpadkov.

Martinovanje je za Maribor več kot zgolj praznik vina. Je del mestne identitete, bogate vinogradniške dediščine in štajerske gostoljubnosti. Tudi letos bo priložnost, da se Mariborčani in obiskovalci od drugod srečajo, nazdravijo novi letini ter skupaj ohranijo tradicijo, ki je globoko zasidrana v življenju štajerske prestolnice.

The post Mariborsko novo leto je pred vrati! Največje Martinovanje v Sloveniji na Trgu Leona Štuklja. appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili kandidata za župana Bora Greinerja, kandidata za župana mesta Maribor. Bor Greiner je dolgoletni mariborski radijski novinar, urednik in nekdanji programski direktor Radia City, ki se je odločil vstopiti tudi v lokalno politično tekmo. Na lokalnih volitvah 2026 kandidira za župana Mestne občine Maribor kot neodvisni, nestrankarski kandidat.

Greiner poudarja, da želi Maribor voditi s strokovno ekipo in večjo vključenostjo vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Med prednostne naloge uvršča urejanje mestne infrastrukture, dostopnejša stanovanja, izboljšanje javnih storitev in preglednejše vodenje občine. Rojen je 9. marca 1972 v Mariboru. Je naravoslovno-matematični tehnik. Na Radiu City je v skoraj treh desetletjih delal kot novinar, odgovorni urednik in programski direktor. Njegovo vodilo je: “Maribor tebi, Priložnost vsem.”

Gospod Bor Greiner, ste, kot poudarjate nestrankarski kandidat, čeprav imate na listi tudi kakšno prepoznavno strankarsko ime. Kakšno je vaše politično prepričanje?

Bor Greiner: Sem nestrankarski kandidat. Moje izhodišče so dostopnost, poštenost in odgovornost. Pri ljudeh, s katerimi sodelujem, gledam znanje, delo in pripravljenost narediti nekaj dobrega za Maribor. Enaka pravila morajo veljati za vse.

 Pravite, da mestu škoduje razdvojenost. Kako boste povezali ljudi, ki imajo različne poglede, in kako boste dokazali, da ne gre zgolj za lepo predvolilno geslo?

Bor Greiner: Povezovanje mora imeti rezultat. Obiskal bom vseh 17 mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter z ljudmi določil prednostne naloge. Dogovor mora povedati, kdo je odgovoren, do kdaj in kaj bo narejeno. Nato bom o izvedbi javno poročal tudi tistim, ki me niso volili.

Mesto mora sodelovati tudi z državo. Kako boste vi, če postanete župan sodelovali z vlado Janeza Janše?

Bor Greiner: Kot župan bom sodeloval z vsakokratno vlado in pristojnimi ministrstvi. Zastopal bom potrebe Maribora, pripravljal utemeljene projekte in zahteval jasne odgovore. Kjer rešitev zahteva državo, bom to tudi povedal in določil, kaj mora narediti občina in kaj državni partner.

Rekli ste, da demokracija zares šteje takrat, ko ljudje gredo na volitve. Kaj bi sporočili Mariborčanom, ki so razočarani nad politiko in menijo, da se ne glede na to, koga izvolijo, na koncu nič bistvenega ne spremeni?

Bor Greiner: Razumem nezaupanje do obljub. Zato želim, da se bo moje delo presojalo po vidnih rezultatih: urejeni poti, zanesljivi storitvi in odgovoru občine. Pridite na volitve, volite in nato zahtevajte odgovornost!

Kaj je po vašem mnenju največja težava Maribora danes? Če bi morali kot župan v prvem letu mandata rešiti samo tri ključne probleme, katere bi izbrali in zakaj?

Bor Greiner: Po moji oceni je ključna težava razkorak med vidnimi projekti in vsakdanjim delovanjem mesta. Najprej bi uredil pregled financ in obveznosti, zanesljivejše vzdrževanje in dostopnost storitev v vseh delih mesta ter izvedljiv stanovanjski načrt. Javni promet v mestu deluje, ko avtobus pride prej kot v eni uri!

Predvolilnih obljub smo slišali že veliko. Ali boste Mariborčanom predstavili konkretne, merljive in časovno opredeljene zaveze, po katerih bodo lahko presojali vaše delo? Katere tri obljube ste pripravljeni dati že danes?

Bor Greiner: Moje tri obljube so: mesto deluje povsod; mesto je vodeno pošteno in odgovorno; lažje življenje za vse generacije. Za konkretne ukrepe bomo objavili izhodišče, strošek, vir financiranja, odgovornega, rok in merilo uspeha.

Bor Greiner s svojimi volivci

Pravite, da je treba pred obljubljanjem najprej pregledati dejansko stanje v občini. Kako boste izvedli bi izvedli tak pregled?

Bor Greiner: Pregledal bom proračun, pogodbe, obveznosti, projekte in tveganja ter jasno ločil že prevzete zaveze od novih predlogov. Pri strokovnih vprašanjih bom vključil pristojne službe in neodvisno preverjanje. Občan mora dobiti razumljiv vpogled v stanje.

Ali boste v prvih 100 dneh županovanja javnosti predstavili celovito poročilo o finančnem stanju občine, njenih obveznostih, tekočih projektih, pogodbah in načrtovanih investicijah?

Bor Greiner: Da. V prvih sto dneh želim javno predstaviti prevzeto stanje, ključne obveznosti in tveganja ter način spremljanja pomembnih projektov. Če se pokaže potreba po spremembi proračuna, bom razloge in posledice javno pojasnil.

Veliko govorite o poštenosti in transparentnosti. Kako boste zagotovili, da bodo občani lahko preverili, komu občina namenja javni denar, kako izbira izvajalce in ali so pogodbe sklenjene pod pogoji, ki so za mesto najugodnejši?

Bor Greiner: Pomembne pogodbe, njihove spremembe, poraba in rezultati morajo imeti razumljivo javno sled. Merila izbire izvajalcev in imenovanj morajo biti jasna, nasprotja interesov evidentirana, osebni in drugi varovani podatki pa zaščiteni.

Ali bi bili pripravljeni javno objaviti pregled svojih predvolilnih obljub in enkrat letno poročati, katere ste izpolnili, katerih niste in zakaj?

Bor Greiner: Da. Želim javni pregled obljub in redno poročanje o izpolnitvi, zamudah ter razlogih za spremembe. Če ukrep ni izvedljiv, bom povedal, zakaj in kaj sledi.

V času županovanja Saše Arsenoviča je bilo v Mariboru izvedenih več odmevnih projektov, ob katerih so se pojavljala vprašanja o stroških, dodatnih delih in aneksih k pogodbam. Kakšen je vaš splošni pogled na dosedanje upravljanje občinskih investicij?

Bor Greiner: Prenovljeni Lent in urejanje mestnega jedra sta pridobitvi. A večinoma za center. Zdaj je treba enako skrb nameniti vzdrževanju in soseskam.

Pri nekaterih občinskih projektih se je končna vrednost razlikovala od prvotno predstavljene ali pogodbene vrednosti. Kako boste ugotavljali, ali so bile podražitve upravičene, posledica nepredvidenih okoliščin ali pa bi jih bilo mogoče preprečiti z boljšim načrtovanjem?

Bor Greiner: Primerjati je treba prvotni obseg, projektno dokumentacijo, pogodbo, dodatna dela, spremembe cen in poročila nadzora. Podražitev sama še ne pove njenega vzroka. Odgovornost se ugotavlja na podlagi dokumentov.

Ali boste naročili podroben pregled vseh večjih občinskih projektov, pri katerih je prišlo do podražitev, dodatnih del ali večjega števila aneksov? Kdo bi ta pregled izvedel in ali bi bili rezultati v celoti predstavljeni javnosti?

Bor Greiner: Zavzemam se za prednostni pregled projektov z največjimi odstopanji in tveganji. Izvedejo naj ga ustrezno usposobljeni, neodvisni strokovnjaki. Ugotovitve, pojasnila in ukrepi morajo biti javni ob varovanju zakonsko zaščitenih podatkov.

Kako boste ukrepali, če bi pregled pokazal nepravilnosti pri načrtovanju, nadzoru ali izvedbi posameznega projekta? Boste ugotovitve predali pristojnim nadzornim organom, kadar bi obstajali razlogi za sum kršitev?

Bor Greiner: Ugotovitve je treba preveriti, določiti popravljalne ukrepe, odgovorne in roke. Če se pokažejo utemeljeni sumi kršitev, jih je treba predati pristojnim organom. Ne bom nadomeščal njihovega dela s političnimi obtožbami.

Kako boste v prihodnje preprečili, da bi občinski projekti postali bistveno dražji od prvotnih načrtov?

Bor Greiner: Z boljšo pripravo projektov, realnimi ocenami, pregledom tveganj in jasnim nadzorom. Vsak pomemben projekt potrebuje javno kartico s proračunom, fazo, roki, tveganji in rezultatom. Spremembe morajo biti pravočasno pojasnjene.

Lent je eden najbolj prepoznavnih delov Maribora, hkrati pa območje z velikim turističnim, kulturnim in gospodarskim potencialom. Kakšno prihodnost mu namenjate? Kako bi poskrbeli, da bi Lent živel vse leto in ne samo v času večjih prireditev?

Bor Greiner: Lent mora biti prostor za ljudi, kulturo, lokalno gospodarstvo in vsakodnevno življenje. Povezal bi kulturne izvajalce, gostince, prebivalce in mesto pri celoletnem programu. Ob tem morajo delovati dostop, dostava, čistoča, senca in vzdrževanje. Ideja je stara, denarja nikoli ni bilo dovolj. V tem trenutku še ni niti jasno ali je zadnji festival res bil zadnji Gogotov festival…

Festival Lent je pomemben del identitete mesta, vendar se ob takšnih prireditvah vedno znova odpiraja vprašanje ali je prav, da se Festival lent odvija po centru mesta, ali sodi ob Dravo, kot je bil prvotno zastavljen?

Bor Greiner: Festival in Drava sta pomemben del identitete Maribora. O razporeditvi prizorišč je možen odprt dialog z organizatorjem, ustvarjalci, prebivalci. Osebno se nostalgično spominjam gneče ob Dravi, posebej plavajočega odra na Dravi.

Bi kot župan podprli javno dostopno letno poročilo o stroških Festivala Lent, njegovih prihodkih, javnem financiranju, obisku in gospodarskih učinkih za mesto? Kako bi presojali, ali je porabljeni javni denar upravičen?

Bor Greiner: Tako poročilo je javno in pripravljeno vsako leto. A poleg finančnega rezultata štejeta dostopnost kulture in vrednost za mesto; učinke moramo meriti po vnaprej jasnih merilih.

Mariborčani pogosto opozarjajo na dostopnost mestnega avtobusnega prometa. Predvsem Tezenčani so nezadovoljni z novimi linijami. Katere nove avtobusne linije bi vi spremenilI?

Bor Greiner: Najprej bi z uporabniki in prevoznikom preveril dejanske poti, prestope, čakalne čase in povezave do šol, dela ter storitev. Spremembe morajo reševati te težave. Trenutna izkušnja upokojenke, ki mora prestopiti avtobus, da pride do UKC, je slaba.

Kako bi zagotovili, da bi bile izboljšave avtobusnih linij prilagojene tudi starejšim, invalidom, dijakom in zaposlenim, ki se na delo vozijo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer?

Bor Greiner: V preverjanje je treba vključiti starejše, invalide, dijake in zaposlene v izmenah. Gledati moramo celotno pot: dostop do postajališča, vozni red, prestop in prihod na cilj. Po spremembi pa izmeriti, ali je bolje.

Kako boste uskladili razvoj javnega prometa, parkirno politiko, kolesarske povezave in potrebe voznikov?

Bor Greiner: Začel bi z zanesljivim javnim prevozom in varnimi povezavami. Parkirna politika mora upoštevati stanovalce, dostavo, invalide in kratke opravke. Cilj je, da ljudje varneje in z manj izgubljenega časa pridejo do cilja.

Če boste izvoljeni, boste morali sodelovati tudi s tistimi svetniškimi skupinami, s katerimi se ne boste strinjali. Kako boste sestavljali večino za ključne projekte in kje so meje kompromisov, ki jih kot župan ne bi bili pripravljeni sprejeti?

Bor Greiner: Večino bi gradil okoli preverjenih nalog za mesto. Meje so pošteno upravljanje, preglednost in enaka pravila za vse. Podpora projektu ne sme pomeniti posebne usluge ali zagotovljene funkcije.

Kako boste glede na proračun določali prednostne naloge med obnovo cest, vrtci, šolami, športno infrastrukturo, kulturo in drugimi potrebami? Kaj bo imelo prednost, če denarja ne bo dovolj za vse?

Bor Greiner: Najprej varnost, nujno vzdrževanje in osnovne storitve, nato projekti z jasno koristjo ter zagotovljenimi viri. Pri izbiri je treba upoštevati tudi stroške uporabe in vzdrževanja ter potrebe celotnega Maribora.

Kako nameravate okrepiti sodelovanje z mariborskimi podjetniki, obrtniki, turističnimi ponudniki in drugimi, ki ustvarjajo delovna mesta?

Bor Greiner: Vzpostavil bi stalni dialog z gospodarstvom in univerzo, jasno vstopno točko za podjetja ter odgovorno osebo za spremljanje postopkov. Mesto mora predvidljivo sodelovati s tistimi, ki ustvarjajo delo, tudi z obrtniki, kulturnimi in turističnimi izvajalci. Strateški svet za gospodarstvo je ideja v programu liste BOR za spet naš MB.

Kaj bi kot župan konkretno storili, da bi Maribor postal privlačnejše mesto za investicije in da bi mladi v njem videli svojo prihodnost?

Bor Greiner: Urejeni postopki, pregledni pogoji in dostopni prostori so začetek. Povezati moramo delo, stanovanje, izobraževanje in mobilnost, da mladi tukaj vidijo dom in prihodnost. Velike investicijske ideje potrebujejo partnerje, denar in časovnico.

Bi s katerim od kandidatov za župana, ali dosedanjim svetnikom v Mariboru, ponudili službo v mestni upravi, če bi bili vi izvoljeni za župana?

Bor Greiner: Enaka merila morajo veljati tudi zanje. Politično sodelovanje samo po sebi ne prinaša pravice do zaposlitve. Presojal bom strokovnost, izkušnje, odgovornost in morebitna nasprotja interesov.

Za konec: zakaj naj Mariborčani na volitvah zaupajo prav vam? Kaj je vaša najpomembnejša zaveza volivcem?

Bor Greiner: Moja zaveza je preprosta: poslušam, odločim, izpeljem in poročam. Želim biti dosegljiv župan za celoten Maribor, ki prizna dobro delo, prevzame odgovornost in ljudi ne pušča brez odgovora.

Veliko sreče na volitvah in vse dobro.

Bor Greiner: Hvala.

Z Borom Greinerjem se je pogovarjal M.G.

The post Bor Greiner, kandidat za župana Maribora: “Želim javni pregled obljub in redno poročanje o izpolnitvi!” appeared first on e-Maribor.

Kandidat Matevža Frangeža za mariborski mestni svet Emir Bešić je volivce na družbenem omrežju Facebook nagovarjal kar  v “srbohrvaščini”. Njegova objava je sprožila veliko negodovanja.

V Mariboru je očitno pred lokalnimi volitvami vse bolj živahno. Na listi stranke SD, tiste stranke, kjer se za župana predstavlja tudi Matevž Frangež, je tudi Emir Bešić. Ta se v objavi na družbenem omrežju facebook predstavlj, kot inženir logistike in kandidat Socialnih demokratov za Mestni svet Mestne občine Maribor, s preferenčno številko 17. Ob tem je zapisal, da želi s svojim znanjem, izkušnjami in trudom prispevati k boljšemu, pravičnejšemu in kakovostnejšemu življenju vseh občanov Maribora. A kaj, ko sam očitno ne ve, v kateri državi kandidira?

Emir Bešić je namreč svoj zapis na družbenem omrežju napisal kar v tujem (srbo-hrvaškem) jeziku. Čeprav sam kandidira za mestnega svetnika drugega največjega slovenskega mesta Maribor, kjer se pogovarja in piše slovensko. Tako je tudi na mariborski občini. V Mariboru namreč nimamo dvojezičnosti. Poleg tega pa se je kandidat za mestnega svetnika, slikal celo z mariborsko zastavo v ozadju. Od kod mu ideja za kaj takega? Glede na to da je sam šele na 17. mestu, se verjetno v mestni svet ne bo ne bo uvrstil. Še dobro, kajti le teden dni bi imel časa, da se nauči slovensko.

Kot je pod sliko napisala ena od uporabnic družbenega omrežja facebook: “Gospod Emir Bešič Lepo da ste diplomiran inženir, toda v Sloveniji govorimo in pišemo slovensko. Najprej bi vam priporočala, da se naučite slovenski jezik, potem se pa prijavite za kandidaturo.”

The post Frangežev kandidat za svetnika MO Maribor, ljudi nagovarja kar v tujem jeziku? appeared first on e-Maribor.

Je Slovenija še sploh slovenska? Število tujih državljanov, ki živijo pri nas, iz leta v leto narašča. Po najnovejših razpoložljivih podatkih Statističnega urada RS je v prvi polovici leta 2026 v Sloveniji živelo že kar 224.413 tujih državljanov.

To ni več nepomembna številka. Gre za več kot 224 tisoč ljudi, ki imajo v Sloveniji prijavljeno prebivališče in so del našega vsakdanjega življenja. Slovenija se spreminja, vprašanje pa je, ali imamo kot država jasno strategijo, kako bomo obvladovali priseljevanje, zagotavljali vključevanje priseljencev in hkrati ohranjali svoj jezik, kulturo in nacionalno identiteto.

Maribor je mesto, v katerem se demografska podoba hitro spreminja. Maribor je tako na kar petem mestu med vsemi slovenskimi mest med slovenskimi občinami glede delež tujcev med prebivalci in na drugem mestu glede na število tujcev.

Še zgovornejši je podatek, da je bilo leta 2008 v Mariboru 4.770 tujih državljanov.  Danes jih je več kot štirikrat toliko. Skoraj vsak šesti prebivalec Maribora je tuji državljan. Tako v Mariboru živi kar 20.376 tujcev. To pa je že ta številka, da lahko rečemo, da je priseljevanje tujcev v Maribor tudi velik problem za slovensko identiteto. Slovenija mogoče še potrebuje delovno aktivne ljudi, tudi gospodarstvo zaposlene, a bi morali tujci spoštovati  slovenske zakone, se učiti in govoriti slovenski jezik ter sprejemati našo kulturo, vero naše običaje in  družbo, da bi lahko prispevali k njenemu razvoju.

Mesta, ki imajo največ tujcev: Ljubljana: 47.913, Maribor: 20.376, Koper: 8.756, Celje: 8.635, Kranj: 7.816, Velenje: 6.059, Novo mesto: 5.040, Nova Gorica: 4.165, Jesenice: 4.097, Domžale: 3.833 tujcev. Številke so res zaskrbljujoče. 

Kaj storiti? Predvsem zaostriti politiko priseljevanja tujce na državni ravni in zaostriti smernice na lokalni ravni. Kajti če se bo tako preseljevanje stopnjevalo, čez čez 10 let, verjetno Maribor ne bo več Slovenski. Zato se je potrebno tudi vprašati, koga je potrebno 15. novembra izbrati za novega župana Maribora.

Se je za takšen Maribor boril general Rudolf Maister s svojimi borci?

The post Maribor se spreminja pred našimi očmi? Je kar na petem mestu po deležu tujcev v Sloveniji appeared first on e-Maribor.

Danes si je kandidat skrajne levice, torej stranke SD in Levice za mariborskega župana, Matevž Frangež v Maribor pripeljal Luko Mesca, ki kandidira za župana Ljubljane. Pri Večeru pa, kot bi bili v transu, so zapisali, da sta to dva bodoča župana.

Med tem ko se v času volilne kampanje po Sloveniji odvijajo razna srečanja, okrogle mize in podobno, se skrajni levičarji v Mariboru že vidijo na oblasti. Danes si je tako kandidat za mariborskega župana, ki niti ne živi v Mariboru, Matevž Frangež pripeljal predstavnika skrajne Levice in kandidata, ki naj bi, kot pravi njegov prijatelj Dušan Smodej “snifal” kokain, Luko Mesca.

Pojavljanje Frangeža in Mesca v razpravah o prihodnjem vodenju Maribora odpira tudi vprašanje razmerja med političnimi ambicijami in dejansko podporo volivcev. Medijski zapis, ki si ga je privoščil Večer, kjer so zapisali “bodoča župana” je vse prej kot resen novinarski članek, ki ga Večer tokrat ni zaklenil in si ga lahko prebere vsak, zastonj. Ob tem pa so zapisali, da je levi pol povezan, kar seveda ne drži. Svoboda ima namreč svojega kandidata.

Nič čudnega pa ni, da si skrajna Levica tudi v Mariboru želi upora, kot je to že v navadi pri tej stranki. Pa ne zato, ker je pogovor vodila skrajna levičarska aktivistka Sara Štiglic, znana po trganju zastav na Kongresnem trgu v Ljubljani. Frangež bi Maribor povezal kar z uporom. Dejal je, da je Maribor bilo vedno uporniško mesto in spomnil na leto 2012, ko so levi skrajneži razbijali po Mariboru. Pravi, da ljudje želijo svobode in tega, da nočejo, da jih ima kdo za norca.

Je Frangež s tem namignil, da bi si oblast prilastil s silo, če ne bo šlo drugače? A glede na to, da Frangež sanja in pripoveduje po Mariboru, da je že župan,  bi bilo dobro, da bi bil v Mariboru vsaj doma. Hiša, kjer živi, se namreč nahaja v Jarenini, torej v sosednji občini Pesnica. Ima torej Mariborčane za norca pravzaprav Frangež?

The post Ali v Maribor z novimi volitvami prihaja na oblast skrajna levica? Frangež že kliče k uporu? appeared first on e-Maribor.

Slovenska nogometna reprezentanca bo zadnjo domačo tekmo v letošnji izvedbi lige narodov odigrala v Mariboru. v mestu, kjer je nogomet doma. 13. novembra bo Slovenija Švico gostila.

Stožice zaradi poškodovane in preobremenjene igralne površine, slovenski reprezentanci ne morejo zagotoviti optimalnih pogojev za pomemben obračun s Švico. Očitno se ne potaplja le Olimpija, ampak tudi stadion v Stožicah?

Pri NZS poudarjajo, da želijo reprezentanci zagotoviti čim boljše pogoje za uspešen zaključek lige narodov. Slovenija si želi z dobro uvrstitvijo v skupini izboljšati tudi izhodišče pred žrebom kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2028.

Tekma med Slovenijo in Švico bo torej  v petek, 13. novembra 2026, ob 20.45 na stadionu Ljudski vrt v Mariboru!

The post Stožice dobile rdečo luč! Slovenska nogometna reprezentanca prihaja v Ljudski vrt. appeared first on e-Maribor.

V tokratnem intervjuju na portalu e-maribor.si predstavljamo Katjo Koren, kandidatko za županjo Mestne občine Maribor, s katero smo spregovorili o njeni viziji mesta, prihodnjih razvojnih izzivih in pomenu enakomernega razvoja vseh delov Maribora.

“Ko pogledam s Pohorja, vidim ves Maribor. Tako želim gledati tudi pri vodenju mesta: vsaka četrt in krajevna skupnost mora priti do besede,” poudarja Katja Koren.

Kaj jo je spodbudilo h kandidaturi? Katere spremembe si želi za Maribor? Kako bi izboljšala dialog z občani in poskrbela, da bi se njihov glas odrazil tudi pri sprejemanju pomembnih odločitev? To je Katja Koren zaupala našemu portalu!

1. Kako bi se predstavili bralcem, ki vas poznajo predvsem kot nekdanjo vrhunsko smučarko? Kaj vas je spodbudilo h kandidaturi za županjo Maribora?

Šport je pomemben del mojega življenja, veliko pa so me naučila tudi leta dela v gospodarstvu in športnih organizacijah. Na Pošti Slovenije sem začela na okencu in pozneje prevzemala vodstvene naloge, danes sem državna sekretarka za šport in turizem. Kandidiram, ker imam Maribor rada in želim svoje znanje in izkušnje nameniti mestu, ki mi je veliko dalo.

2. Kako danes vidite Maribor? Katere so njegove največje prednosti in katere težave bi bilo treba najprej rešiti?

Maribor ima sposobne ljudi, univerzo, podjetja, bogato kulturo in izjemno naravno okolje. Te prednosti moramo bolje povezati, da bodo prinašale kakovostna delovna mesta in denar za razvoj. Hkrati moramo poskrbeti za urejene ceste, dostopne storitve in dobre pogoje za življenje v vseh delih mesta.

3. Kaj bi bili vaši trije prednostni ukrepi, če bi prevzeli vodenje Mestne občine Maribor?

Najprej pregled občinskih financ, pogodb in obveznosti, da bomo vedeli, kaj zmoremo. Nato s četrtmi in krajevnimi skupnostmi dogovorjen načrt najnujnejših obnov z jasnimi roki. Tretji korak bi bil povezati občino, gospodarstvo in univerzo pri konkretnih razvojnih projektih ter podjetnikom olajšati občinske postopke.

4. Kako ocenjujete prenovo Lenta? Kaj je bilo narejeno dobro in kaj bi bilo treba še izboljšati?

Dobro je, da je ob Dravi več prostora za sprehode in druženje. Zdaj je treba poskrbeti, da bodo ta prostor ljudje radi uporabljali skozi vse leto, pri tem pa upoštevati tudi stanovalce in lokalne ponudnike. Pozornost bi namenila dostopnosti, senci, vzdrževanju in vsebinam, zaradi katerih se na Lent vračamo.

5. Kako bi poskrbeli, da bi Lent in mestno središče živela skozi vse leto ter da bi od tega imeli koristi tudi lokalni gostinci in podjetniki?

Povezala bi gostince, trgovce, obrtnike in kulturne ustvarjalce v skupen celoletni program. Denimo z večernimi nakupi ob kulturnem dogajanju, odprtimi ateljeji in delavnicami ter skupnimi ponudbami. Prazne občinske lokale bi po jasnih merilih ponudili dejavnostim, ki v mesto pripeljejo ljudi. Občina mora poskrbeti za dostopnost, pomagati pri svojih postopkih in skupni promociji. Cilj je, da se ljudje v središče redno vračajo in tam tudi kaj kupijo, opravijo storitev ali obiščejo lokal.

6. Kako ocenjujete spremenjene vozne rede mestnih avtobusov? Kaj bi bilo treba izboljšati, da bi javni prevoz bolje ustrezal potrebam Mariborčanov?

Vozni red je dober takrat, ko človek z avtobusom pravočasno pride v službo, šolo ali k zdravniku in se lahko vrne domov. Z Marpromom in uporabniki bi preverila, kje so težave s pogostostjo voženj, prestopi in večernimi povezavami. Tam, kjer ureditev ljudem otežuje pot, jo je treba prilagoditi.

7. Kakšne rešitve predlagate za slabo stanje nekaterih cest, pločnikov in druge prometne infrastrukture?

Potrebujemo večletni načrt obnov z javno objavljenim vrstnim redom, roki in zagotovljenimi sredstvi. Prednost morajo imeti nevarni odseki in najbolj dotrajana infrastruktura. Dela je treba uskladiti tudi z obnovo vodovoda in kanalizacije, da iste ulice ne razkopavamo večkrat.

8. Kako bi uredili parkiranje, izboljšali prometno varnost in zmanjšali prometne zastoje v mestu?

Kjer stanovalcem primanjkuje parkirišč, bi uredili dodatna mesta, tudi z dogovori za uporabo parkirišč podjetij zunaj njihovega delovnega časa. Med večjimi rešitvami bi preverila garažo pri Ljudskem vrtu. Za večjo varnost bi uredili manjkajoče pločnike, nevarne prehode in šolske poti. Zastoje bi zmanjševali z bolj usklajenimi semaforji in cestnimi deli ter izboljšavami avtobusnih povezav tam, kjer so vrzeli. Ljudi bomo na avtobus pritegnili, če bo pot z njim zanesljiva, časovno smiselna in cenovno ugodna.

Katja Koren pred volilno pisarno. Foto M.G.

9. Kako bi zagotovili enakomernejši razvoj vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti?

Ko pogledam s Pohorja, vidim ves Maribor. Tako želim gledati tudi pri vodenju mesta: vsaka četrt in krajevna skupnost mora priti do besede, potrebe pa morajo biti povezane s proračunom in roki izvedbe. Ljudje, ki tam živijo in skrbijo za skupnost, najbolje vedo, kaj njihovo okolje potrebuje.

10. Festival Lent je ena najbolj prepoznavnih mariborskih prireditev. Kako ocenjujete njegov pomen in ali bi ga vrnili nazaj ob Dravo?

Festival Lent je del identitete Maribora in prav je, da povezuje celo mesto. Podpiram več dogajanja ob Dravi, kjer ima svoje korenine, ob tem pa bi ohranila tudi uspešna prizorišča drugod. Z organizatorji bi dogovorili, katere vsebine lahko vrnemo ob reko, da bo Lent znova močneje zaživel.

11. Kako bi Maribor bolje izkoristil svoje turistične potenciale, od Pohorja in Drave do Stare trte ter kulturne dediščine?

Maribor ima izjemno prednost, mesto, Pohorje, Dravo in vinorodno okolico na majhnih razdaljah. Nadaljevala bi povezovanje regije in nadgradnjo ponudbe športnega, kulturnega in vinskega turizma, wellnessa ter sodelovanje z zdravilišči. Posebno priložnost vidim v športnih pripravah, rehabilitaciji in kongresih, ki lahko goste pripeljejo skozi vse leto. Cilj so kakovostnejša ponudba, daljše bivanje in večja potrošnja pri lokalnih ponudnikih. Uspeh pa moramo meriti tudi z zadovoljstvom domačinov, turizem jim mora prinašati priložnosti in bolj urejeno okolje, ob spoštovanju njihovega miru in dostopa do javnih prostorov.

12. Kot nekdanja vrhunska športnica dobro poznate pomen športa. Kaj bi naredili za boljše pogoje delovanja športnih klubov in za šport otrok ter mladih?

Klubi potrebujejo strokovni kader, ustrezno in predvidljivo financiranje ter primerne prostore. S šolami in klubi bi dogovorila boljšo uporabo šolskih telovadnic zunaj pouka, s pregledno razdelitvijo terminov in dostopnimi stroški. Ob tem moramo vlagati v vzdrževanje in potrebne dodatne zmogljivosti. Cilj je omogočiti šport vsem, ki si tega želijo, posebej otrokom in mladim, ne glede na finančne zmožnosti družine.

13. Kakšno prihodnost vidite za Pohorje? Kako bi lahko Maribor še okrepil svojo prepoznavnost kot športno središče in ali bi vrnili nazaj Zlato lisico?

Pohorje vidim kot močno celoletno turistično destinacijo, ki jo razvijamo skupaj s sosednjimi občinami in ponudniki. Ob zimskih dejavnostih so njegove priložnosti pohodništvo, kolesarjenje, wellness in športne priprave. Maribor bi kot športno središče okrepili z boljšimi pogoji za klube, gostovanjem ekip na pripravah in mednarodnimi tekmovanji, v povezavi s športno medicino in rehabilitacijo.

Zlata lisica mi osebno ogromno pomeni in vesela sem, da je ostala v Sloveniji. Njene vrnitve v Maribor pa ne bom obljubljala, saj na zanesljive snežne razmere ne moremo več računati.

Katja Koren pod Pohorjem, slika: Marko Pigac

14. Kako bi spodbudili razvoj gospodarstva, prihod novih podjetij in ustvarjanje delovnih mest?

Maribor ima industrijsko znanje, univerzo, UKC in podjetja, na katerih lahko gradi razvoj napredne proizvodnje, umetne inteligence ter zdravstvenih in športnih tehnologij. Obstoječim podjetjem bi olajšali širitev z urejenimi poslovnimi lokacijami in hitrejšimi občinskimi postopki. Novim vlagateljem bi ponudili konkretne lokacije in možnosti sodelovanja z raziskovalci ter podjetji.

Z univerzo in gospodarstvom bi spodbujali skupne razvojne projekte, študentske prakse in nastajanje novih podjetij iz raziskovalnih idej. Cilj so podjetja z lastnimi izdelki in znanjem, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, izvažajo in ponujajo kakovostna delovna mesta.

15. Kaj bi storili, da bi mladi po končanem šolanju in študiju svojo prihodnost pogosteje videli prav v Mariboru?

Mlad človek mora v Mariboru videti možnost za dobro delo, napredovanje in svoj dom. Zato bi s podjetji, univerzo in šolami spodbujali prakse, prve zaposlitve in razvoj podjetniških idej, s stanovanjskim skladom pa obnovo praznih stanovanj in gradnjo javnih najemnih stanovanj. Mladi potrebujejo tudi dostopne prostore za ustvarjanje, druženje, šport in kulturo ter možnost, da sami sooblikujejo dogajanje v mestu. Želim, da lahko tukaj uresničijo svoje zamisli in načrtujejo življenje.

16. Kako bi zagotovili bolj gospodarno porabo občinskega denarja, preglednost javnih naročil in učinkovito izvajanje občinskih projektov?

Občinski denar je denar ljudi in tako moramo z njim tudi ravnati. Pri javnih naročilih bi vztrajala pri jasnih merilih, dejanski konkurenci in nadzoru izvedbe, pri projektih pa pri objavljenih stroških, rokih in odgovornih osebah. Vsako večjo podražitev ali zamudo je treba pravočasno pojasniti.

17. Katere strokovnjake bi želeli vključiti v svojo ekipo in kako bi zagotovili, da bodo pri vodenju mesta v ospredju interesi občanov?

Želim ekipo ljudi, ki poznajo javne finance, gospodarstvo, prostor, promet in javne storitve ter znajo sodelovati. Poleg strokovnega znanja mi veliko pomenita poštenost in pripravljenost poslušati ljudi. Pri izbiri bi me vodila usposobljenost in dosedanje delo, odgovornost vsakega člana ekipe pa mora biti jasna.

18. Kako boste zagotovili, da bodo odločitve mestne uprave temeljile predvsem na potrebah Maribora?

Vsaka večja odločitev mora imeti jasno pojasnilo, komu koristi, koliko stane in katero potrebo rešuje. V pripravo želim vključevati stroko, mestne četrti, krajevne skupnosti in ljudi, ki jih odločitev zadeva. Hvaležna sem za politično podporo, za svoje odločitve pa bom odgovarjala vsem Mariborčankam in Mariborčanom.

Katja Koren in minister za pravosodje Mihael Zupančič,

19. Kateri večji projekt bi želeli uresničiti v prvem letu županovanja in kako bi občani lahko spremljali njegovo izvedbo?

V prvem letu bi začela izvajati program prednostnih obnov po mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, najprej nevarnih šolskih poti, manjkajočih pločnikov in dotrajanih cest. Program bi vključili v proračun, za vsak poseg pa objavili strošek, odgovorno osebo in rok izvedbe. Občani bi na občinski spletni strani in v svoji četrti lahko spremljali, kaj je načrtovano, kaj se izvaja in kaj je končano. Ob zamudah bi jasno sporočili razlog in nov rok.

20. Kaj bi sporočili Mariborčankam in Mariborčanom, ki si želijo urejenega, razvojno uspešnega in prijaznega mesta? Zakaj naj na županskih volitvah podprejo prav vas?

Maribor imam rada in želim, da bi ljudje tukaj z več zaupanja načrtovali svojo prihodnost. Prinašam izkušnje iz gospodarstva, športa in državne uprave, predvsem pa pripravljenost poslušati in vztrajati pri dogovorjenem. Zaupanje želim upravičiti z delom in odgovornostjo za odločitve, ki jih bom sprejela.

Za zaključek

21. Kako bi oživili prazne poslovne prostore v mestnem središču in pomagali malim podjetnikom?

Najprej bi pregledala prazne občinske prostore in možnosti, da jih pod preglednimi pogoji namenimo dejavnostim, ki jih mestno središče potrebuje. Z zasebnimi lastniki in malimi podjetniki bi iskala izvedljive dogovore za oživitev prostorov. Pri tem moramo hkrati skrbeti za dostopnost in dogajanje, ki v mesto pripelje ljudi.

22. Kako bi izboljšali komunalno infrastrukturo, zlasti vodovodno in kanalizacijsko omrežje?

Obnavljali bi dotrajane vodovode, da zmanjšamo izgube vode in prekinitve oskrbe, ter širili kanalizacijo na območja, kjer še manjka in je priključevanje smiselno. Hkrati bi uredili odvodnjavanje tam, kjer ob nalivih zastaja voda. Ob obnovi ceste je treba urediti tudi dotrajane cevi pod njo, da iste ulice čez leto dni ne prekopavamo znova.

23. Kako bi zagotovili večjo varnost, čistočo in urejenost javnih površin?

Okrepila bi redne preglede in vzdrževanje ulic, parkov ter igrišč, pogostost čiščenja in praznjenja košev pa prilagodila obremenjenosti posameznih območij. Nevarne poškodbe je treba takoj zavarovati in čim prej odpraviti. Za varnost bi izboljšali razsvetljavo na slabo osvetljenih poteh ter z redarstvom in policijo dogovorili več prisotnosti tam, kjer se ponavljajo težave. Prijave občanov morajo dobiti odgovornega izvajalca, rok in obvestilo o rešitvi. Enaka skrb mora veljati za središče, soseske in krajevne skupnosti.

Katja Koren z družino

24. Če bi morali izbirati med novimi razvojnimi projekti in nujno obnovo dotrajanih cest, katerim naložbam bi dali prednost?

Nujne obnove, od katerih sta odvisna varnost in normalno vsakdanje življenje, bi imele prednost. Razvojne projekte bi presojala po koristih za ljudi, delovnih mestih, možnostih financiranja in stroških poznejšega vzdrževanja. Mesto potrebuje razvoj, ob tem pa mora zanesljivo skrbeti tudi za osnovno infrastrukturo.

25. Kakšen Maribor si želite čez štiri leta in po katerih konkretnih rezultatih bi občani lahko presodili, ali ste svoje obljube izpolnili?

Želim si mesta, v katerem je lažje delati, si ustvariti dom in urediti vsakdanje opravke. Občani naj moje delo presojajo po obnovljenih ulicah in omrežjih, dostopnejših stanovanjih, uporabnem javnem prevozu ter uresničenih razvojnih projektih. Na začetku mandata želim določiti merljive cilje in roke, nato pa javno poročati, kaj smo naredili in kje zaostajamo.

Hvala, da ste si vzeli čas za  naš portal in veliko uspeha!

Iskrena hvala!

S Katjo Koren se je pogovarjal M.G.

Preberite tudi:

Katja Koren sredi Maribora odprla volilno pisarno!

The post Intervju Katja Koren: “Vsaka četrt in krajevna skupnost mora priti do besede!” appeared first on e-Maribor.