Martin Kostrevc je pomembna osebnost v prizadevanjih za ohranjanje zgodovinskega spomina na povojna grobišča in povojne poboje na območju Pohorja. 93-letni Kostrtevc, ja bil danes za vsa prizadevanja tudi odlikovan s strani Republike Avstrija. Dobil je namreč zlatega častni znaki za zasluge Republike Avstrije.

Avstrijske oblasti so nedavno podelile zlati častni znaki za zasluge Republike Avstrije. Mariborčanu Martinu Kostrevcu, ki je v zadnjih letih postal ena najprepoznavnejših osebnosti v prizadevanjih za ohranitev zgodovinskega spomina na žrtve komunističnega nasilja na obeh straneh meje. Odlikovanje je priznanje njegovemu vztrajnemu in dolgoletnemu delu, s katerim je dosegel, da na Pohorju stoji spomenik, posvečen nedolžnim žrtvam povojnih pobojev.

Dolgoletni boj za zgodovinski spomin

Kostrevc je več kot desetletje opozarjal na pozabljene zgodbe posameznikov, ki so v burnih povojnih letih izgubili življenje zaradi političnih obračunov. Kljub številnim birokratskim oviram, odporu dela javnosti in pomanjkanju politične volje je vztrajal pri ideji, da na Pohorju stoji spomenik, ki bo služil kot simbol spoštovanja, opomina in sprave. Njegovo delo ni vključevalo le idejne zasnove obeležja, ampak tudi zbiranje dokumentov, pričevanj, podpor domačinov ter številne pobude, naslovljene na slovenske in avstrijske institucije. Prav dejstvo, da je Kostrevc vzpostavil most med skupnostmi ob meji, je po mnenju avstrijskih predstavnikov eden ključnih razlogov za podelitev odlikovanja.

Odlikovanje ni bilo zaman

Odlikovanje ni bili podeljeno zaman, saj se bo Kostrevc, dokler mu bodo moči dopuščale, še vedno boril za to, da vse žrtve komunističnega nasilja dobijo svoj spomenik. “Delo se s tem še ni končalo,” Je dejal Kostrevc in omenil tudi naslednika, ki bo vodi nove raziskave nedolžno pobitih ljudi na Pohorju in skrbel tudi za spomenik. To je Vojko Golob, občinski svetnik SDS, občine Hoče-Slivnica.

Martinu Kosdtrevcu je ob prejetju častnega zlatega znaka, čestital tudi Janez Janša, predsednik SDS.

Velike čestitke, Martin https://t.co/wZ7iKyuLrk

— Janez Janša (@JJansaSDS) November 21, 2025

Podelitev zlatega častnega znaka za zasluge tujcu ni samoumevna. Avstrija ga namenja posameznikom, ki s svojim delom pomembno prispevajo k ohranjanju vrednot, mednarodnemu sodelovanju ali krepitvi razumevanja med narodi. V obrazložitvi odlikovanja so navedli, da je Kostrevc s svojim delom »prispeval k humanemu, zgodovinsko odgovornemu odnosu do preteklosti« ter »krepil čezmejno spoštovanje žrtev totalitarnih režimov.

Danes je bil deležen posebnega avstrijskega priznanja Zlati red za zasluge Republike Avstrije, 94-letni Martin Kostrevc. Človek ki se je skoraj 5 let boril za spomenik žrtvam komunističnega nasilja na Pohorju!
Kdaj mu bo Zlati red za zasluge poklonila še Republika Slovenija? pic.twitter.com/4Bh6ges1k2

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) November 21, 2025

Matinu Kostrevcu je v prostorih avstrijskega častnega konzula  v Mariboru, nagrado zlatega častnega znaka za zasluge Republike Avstrije, izročil avstrijski veleposlanik v Republiki Sloveniji dr. Konrad Bühler. Prisotna je bila tudi avstrijska častna konzulka v Mariboru, mag. Helga Rudorfer.

Avstrijski veleposlanik v Sloveniji Konrad Bühler, dobitnik odlikovanja Martin Kostrevc in avstrijska častna konzulka v Mariboru Helga Rudorfer

Odsotnost medijev, črna pika slovenskega novinarstva

Pri tem pa ostaja grenak priokus. Na svečanosti ob podelitvi odlikovanja ni bil prisoten niti en večji mariborski medij – nobena lokalna televizija, radio ali časopis. Edini, ki je dogodek pokril in se ga dejansko udeležil, je bil le naš portal e-maribor.si. Ob tem se sprašujemo, kje je bil novinar Večera, časnika, ki se ima za neodvisnega?

Ta odsotnost medijev odpira vprašanja o selektivnem pristopu slovenskih medijskih hiš do tem, ki so povezane z zgodovino komunističnega nasilja. Dogodek, ki ga je tuja država ocenila kot izjemno pomembnega in vrednega najvišjega priznanja, je v domačem medijskem prostoru ostal skoraj povsem prezrt. To kaže da se velik del slovenske javne sfere se še vedno izogiba temam, ki odpirajo pogled v temnejše plati preteklosti.

Kostrevčeva zgodba ostaja pomemben opomin, da spoštovanje žrtev totalitarnih režimov ne pozna političnih barv. In da je spomin na nedolžne žrtve dolžnost vsake demokratične družbe, ne pa stvar izbire ali medijske selekcije.

Martin Kostrevc, dobitnik zlatega odlikovanja Republike Avstrije: “Če se ne bo spremenil režim v Sloveniji bo Slovenija iztirila!” pic.twitter.com/FZog6Ar84u

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) November 21, 2025

Martinu Kostrevcu za odlikovanje Republike Avstrije iskreno čestitamo. Upajmo, da bo nova oblast v Sloveniji sprevidela, da je takim srčnim ljudem, kot je Martin Kostrevc potrebno podeliti priznanje priznanje s strani slovenske države.

Avstrijski veleposlanik v Sloveniji Konrad Bühler, dobitnik odlikovanja Martin Kostrevc in avstrijska častna konzulka v Mariboru Helga Rudorfer

The post Mariborčanu Martinu Kostrevcu, Avstrijci podelili zlati red za zasluge, kaj pa naša država? appeared first on e-Maribor.

Izjemen človek in borec za pravico, leta 1933 rojeni Martin Kostrevc, ki je svoja najbolj plodovita leta do današnjih dni preživel na Štajerskem, v Mariboru in na Pohorju, je ves svoj trud in prizadevanja vložil v postavitev spomenika, nedolžnih žrtev, komunističnega nasilja.

Pohorje je velika ljubezen, še vedno postavnega in za svoja leta precej mladostnega 91-letnega, Martina Kostrevca. Zanj pa je Pohorje tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se z redkimi podporniki bori za resnico in dostojno obeležitev več tisoč po vojni pobitih nedolžnih žrtev na Arehu in v okolici.

Samo  Hočkem Pohorju v okolici Areha so komunistične zveri pobile na stotine ljudi. Tam so odkrili kar 23 grobišč. Na Pohorju so bili poleg četnikov usmrčeni mnogi »mariborski Nemci, poleg tega tudi številni nedolžni ljudje. Nekatere so ubili že v priporu, in to v zaporih v Mariboru, na Ptuju in v Celju. Največ oseb je pogrešanih potem, ko so bili odpeljani neznano kam iz naslednjih taborišč in manjših “zbirnih baz” Ozne: Strnišče pri Ptuju, Hrastovec pri Sv. Lenartu, v Slovenskih goricah, Bresternica pri Mariboru, Studenci pri Mariboru, Kamnica pri Mariboru, Tezno pri Mariboru, Teharje pri Celju, Pobrežje pri Mariboru. Kraji množičnih in (posamičnih) povojnih usmrtitev so poleg že omenjenega širšega območja Maribora tudi ob drugih urbanih središčih na Spodnjem Štajerskem.. Med žrtvami so bile tudi ženske otroci, tudi cele družine. Veliko od njih je bilo premožnih in komunisti so si prilastili tudi njihovo lastnino. 

Pogovor z Martinom Kostrevcem, si lahko ogledate v oddaji Pričevalci, ki bo n a sporedu 3. septembra, ob 23.00 na TV Slovenija 1. 

Martin Kostrevc, spomenik. Slika – portal e-maribor.si

Prizadevanja gospoda Kostrevca, da bi umrli in pozabljeni – šlo je za Slovence, Nemce, Hrvate in druge – dobili dostojno obeležje, se uresničujejo prav letošnjo jesen. Končan je spomenik, ki bo oktobra slovesno odkrit in blagoslovljen. Martin Kostrevc je dal vso svojo življenjsko energijo in prihranke, da se izpolni ta civilizacijski dolg do nedolžnih žrtev. Država tu ne pomaga in Martin Kostrevc upa, da bodo dolg za spomenik pomagali poravnati dobri ljudje. 

Slovesno odkritje in blagoslov obeležja pobitim na Arehu bo 5. oktobra ob 10.00, bogoslužje bo vodil mariborski nadškof dr. Alojz Cvikl. Neposredni prenos slovesnosti bomo prenašali na Facebook strani portala e-maribor.si

Razgovor z Martinom Kostrevcem, ki smo ga pred nedavnim posneli za naš portal:

The post Pobiti s strani komunističnega nasilja na Pohorju, bodo končno našli svoj mir! appeared first on e-Maribor.

Nezaslišana in barbarska dejanja komunističnih divjakov, ki so se po koncu druge svetovne vojne izživljali nad nemočnimi ljudmi. Dolžnimi in nedolžnimi, moškimi in ženskami, otroki in odraslimi.

Martin Kostrevc je eden tistih zanesenjakov, ki si kljub svojim častitljivim 90 letom aktivno prizadeva, da se žrtvam povojnih pobojev na Pohorju pokloni s spomenikom, kot si ga žrtve tudi zaslužijo.

Želje mnogih se bodo uresničile. Končno bo na Pohorju stal spomenik vsem žrtvam komunističnega nasilja.
Na Pohorju je v jamah zakopanih preko 1000 nedolžnih ljudi! pic.twitter.com/ZiivDR900O

— Portal e-maribor.si – uradni profil (@Embportal) July 2, 2024

Po pričevanju nekaterih še živih Pohorcev, naj bi bilo na Pohorju okoli 25 grobišč, v vsakem takem grobišču pa naj bi bilo po 200 ljudi. Ugotavljajo, da naj bi bilo na področju Pohorja nedolžno pobitih okoli 5000 ljudi. O razsežnostih komunističnega divjanja zato verjetno ni potrebno posebej razpravljati. Civilna iniciativa za raziskavo povojnih grobov na Pohorju, združena v društvo za postavitev kapelice na Pohorju, je odločena. Žrtve takega komunističnega divjanja si zaslužijo dostojno spominsko obeležje.

Samo  Hočkem Pohorju v okolici Areha je npr. ugotovljenih preko 23 grobišč. Na Pohorju so bili poleg četnikov usmrčeni mnogi »mariborski Nemci, poleg tega tudi številni nedolžni ljudje. Nekatere so ubili že v priporu, in to v zaporih v Mariboru, na Ptuju in v Celju. Največ oseb je pogrešanih potem, ko so bili odpeljani neznano kam iz naslednjih taborišč in manjših “zbirnih baz” Ozne: Strnišče pri Ptuju, Hrastovec pri Sv. Lenartu, v Slovenskih goricah, Bresternica pri Mariboru, Studenci pri Mariboru, Kamnica pri Mariboru, Tezno pri Mariboru, Teharje pri Celju, Pobrežje pri Mariboru. Kraji množičnih in (posamičnih) povojnih usmrtitev so poleg že omenjenega širšega območja Maribora tudi ob drugih urbanih središčih na Spodnjem Štajerskem.

Znan je primer Mariborčana Friderika Dlouhyja. Po poklicu je bil tkalski mojster in je bil leta 1943 vpoklican v nemško vojsko in poslan v okolico Celja. Po vojni se je zaposlil v Mariborski tekstilni tovarni. Konec maja 1945 ga je aretirala Ozna in je od takrat pogrešan. Tudi on naj bi ne kriv ne dolžan končal na Pohorju.

Podobna je tudi zgodba mariborske družine Lamut Zaradi suma posedovanja orožja so 9. maja 1945 pripadniki Ozne preiskali hišo Mariborčanke Regine Lamut in na sodišče odpeljali celo družino, skupaj s še nekaterimi drugimi ljudmi. Po zaslišanju so moške in ženske ločili. Ženske so odpeljali v Kamnico. Kasneje naj bi vsi skupaj končali na Pohorju.

Februarja 1946 je bila tako na Pohorju iz neznanega vzroka, ubita recimo tudi družina kmeta Peitlerja iz Lovrenca na Pohorju: gospodar Franc Peitler, njegova žena Gabriela in njuna dva sinova Hubert Jakob Kristjan in Renatus Evgen Jožef.

Seveda pa je tako spominsko obeležja investicija, ki ni poceni. Zanesenjak in pobudnik akcije postavitve spomenika Martin Kostrevc zato poziva k pomoči vse zainteresirane, da pomagajo po svojih očeh. Skupaj smo močnejši.

Naj se ta zločin nikoli več ne ponovi!

The post Jeseni bo na Pohorju stal spomenik žrtvam komunističnega nasilja. Bili smo tam. appeared first on e-Maribor.