Nemci so množično odšli na parlamentarne volitve, glasovalo jih je kar 71,5 odstotkov. Nemška kanclerka Angela Merkel je dobila četrti mandat. Njena stranka krščanskodemokratska unija (SDU) je dobila največ glasov na tokratnih volitvah in sicer 33 odstotkov glasov. Sledijo ji socialdemokrati (SDP) z 20,5 odstotki glasov, tretja je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD).

Kot zmagovalko volitev štejejo AfD, ki se je prvič uvrstila v parlament in z 12,6 odstotki glasov postala tretja najmočnejša stranka v nemškem parlamentu. Medtem ko so krščanski demokrati s 33 odstotki dosegli svoj najslabši rezultat na parlamentarnih volitvah od leta 1949 dalje. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da je Merklova izgubila največ glasov zaradi svoje politike odprtih vrat za begunce. Svoj najslabši rezultat je dosegla tudi SDP.

Sicer pa so tokrat v nemški parlament po štirih letih prišli nazaj liberalci (FDP) z koli desetimi odstotki glasov, Levica z 8,9 odstotki glasov in Zeleni z dobrimi devetimi odstotki glasov.

Po prvih objavljenih rezultatih volitev je Merklova povedala, da želi oblikovati stabilno vlado. Ker je SDP napovedala, da ne bo šla v koalicijo z SDU in Merklova z AfD ne želi sodelovati, se bo verjetno morala dogovarjati z Zelenimi in liberalci ter sestaviti tristransko koalicijo. Po mnenju strokovnjakov bo oblikovanje koalicije dolgo in težko, saj se politični programi Levice in liberalcev na nekaterih področjih zelo razlikujejo. Zaradi strankarskih barv črne, zelene in rumene so te tri stranke poimenovali “jamajška koalicija”.

Med najtežjimi področji, kjer bodo stranke morale zbližati in uskladiti stališča je področje begunske in migracijske politike, varnostna politika ter evropska politika. Lažje bodo zbližali stališča na področju okoljevarstvene politike in davkov, kjer vse stranke zagovarjajo znižanje davkov.

Angela Merkel iz vse Evrope prejema čestitke za zmago. Čestitke desnih strank iz Italije in Francije pa za dosežen rezultat in vstop v parlament prejema tudi AfD. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pa je dejal, da bodo v nemškem parlamentu 70 let po koncu druge svetovne vojne znova sedeli neonacisti.

M. T.

The post Angela Merkel in SDU na volitvah dobili največ glasov appeared first on e-Maribor.

Ta konec tedna se je v Hamburgu ob hudih nemirih in protestih končalo srečanje gospodarsko najvplivnejših držav sveta oziroma G20.

Kot neuspeh tega srečanje lahko označimo umik ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma. Ameriški predsednik Trump vztraja, da bi podnebni sporazum škodil ameriškemu gospodarstvu, zato ZDA niso podprle boja proti podnebnim spremembam.

Prvo srečanje Trumpa in Putina

V petek, sta se tokrat prvič srečala predsednika Rusije Vladimir Putin in ZDA Donald Trump. Temu srečanju je bilo namenjeno največ medijske pozornosti. Na štiri oči sta se pogovarjala kar dve uri, dokler ju ni prekinila prva dama Melania Trump. Pogovori so potekali o prekinitvi vojne v Siriji, o Ukrajini, o domnevnem ruskem vpletanju v ameriške predsedniške volitve, kar je Putin ostro zanikal, boju proti terorizmu in kibernetski varnosti.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po njunem srečanju povedal, da imata predsednika namero iskati rešitve, ki bodo ustrezale tako Rusiji, kot ZDA in mednarodnim interesom. Ameriški državni sekretar Rex Tillerson je dejal, da je srečanje potekalo v dobrem vzdušju in da imata državi namen sodelovati pri reševanju ukrajinske krize in tam kjer nimata  enakih stališča  nadaljevati z dialogom.

Vladimir Putin, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron pa so ob robu vrha G20 govorili  tudi o rešitvi krize v vzhodni Ukrajini. Po poročanju tujih medijev si Merklova in Macron prizadevata za politično rešitev, ki bi končala več kot triletne spopade, v katerih je umrlo že več kot 10.000 ljudi.

Merklova zadovoljna s kompromisom o prosti trgovini

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je gostila srečanje G20, je po vrhu srečanja dejala, da je zadovoljna s kompromisom o prosti trgovini, saj tržišča morajo ostati odprta in hitri uveljavitvi pariškega podnebnega sporazuma. Posebej je zadovoljna s sporazumom o prosti trgovini, ki je na tokratnem srečanju veljal za težavnejšega, ker je ameriški predsednik Trump, zagrozil, da bo zaradi nacionalne varnosti omejil dostop do ameriškega trga. Pogajalci so zapisali, da, so se države G20 izrekle za“vzajemen in medsebojno koristen okvir za trgovino in investicije” ter za načelo nediskriminatornosti in da države G20 želijo nadaljevati “boj proti protekcionizmu vključno z vsemi nepoštenimi trgovinskimi praksami”.

Seveda kanclerka ni mogla mimo nasilnih protestov, ki so zajeli Hamburg pred, med in po koncu srečanja G20, nadaljevali pa so se še naprej v sobotno noč. Obsodila jih je in kritizirala. Protestniki so namreč mesto razdejali, uničevali so stavbe, razbijali izložbe, ropali trgovine, zažigali avtomobile, celo napadali policiste. Podoba mesta je bila kot bi bilo v vojnem stanju. Najhuje je bilo v mestni četrti Schanzenviertel. Nekateri udeleženci srečanja so zato morali spremeniti svoje obveznosti in urnik. Nemška policija je morala večkrat uporabiti vodne topove. Predstavnik hamburške policije Timo Zill je dejal, da ni šlo za politična sporočila, da je to nasilna, prestopniška  drhal.

The post G20: Voditeljem ni uspelo premostiti razlik glede Pariške pogodbe appeared first on e-Maribor.