Kočevski Rog. Žalosten kraj Slovencev. Po pričevanju mnogih je tam končalo okoli 40.000 ljudi, dolžnih, nedolžnih, mater, otrok, civilistov, moških. Velika večina zverinsko ubitih. Likvidatorjem pa je poveljevala Milka Planinc, takrat imenovana Milja

Po pričevanju naj bi bilo v Kočevskem Rogu ubitih več deset tisoč ljudi, od tega največ Hrvatov (okoli 40.000), slovenskih domobrancev in civilistov je bilo med 5.000 in 6.000, ostalo so bili nesrečniki drugih narodnosti, tudi Nemci. Poveljnik likvidatorjev je bil partizanski major Simo Dubajić, njemu pa je bila nadrejena politična komisarka Milja, ki je bila kasneje prepoznana kot Milka Planinc, kasneje visoka partijska funkcionarja ter med leti 1982 in 1986 celo predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta.

Pričevanje začenjamo z Juretom.  Borcem 11. Dalmatinske brigade 26. Dalmatinske divizije Jugoslovanske armade. V drugi polovici maja 1945 je v njihovo enoto prišla komisarka Milja, češ da potrebuje prostovoljce za likvidacijo “banditov”. Z obljubo po bogati nagradi so jih odpeljali v Kočevje. Tam so jih pričakali slovenski partizani, ki so jih razvozili do težko dostopnih krajev. Jure trdi, da je v pokolu sodeloval od 29. maja do 9. junija in da je samo njegova skupina likvidirala okoli 11 tisoč ljudi.

Pri masovnem pokolu se je najbolj »izkazala« komisarka Milja. “Ona je bila, po besedah Jureta, s satansko domišljijo nadarjena vrhunska strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje so se običajne masovne ´likvidacije narodnih izdajalcev´ spremenile v kanibalsko orgijo ubijanja,” po pričevanju piše Zoran Božić. Osebno je izbirala mlade moške in ukazovala partizanom, da jih koljejo, z nožem in žlicami izpraskajo oči, režejo ušesa, nosove in spolne organe ter nato v prazne očesne jamice zatlačijo testise (moda), v usta pa odrezane spolne ude.

Kot navajajo priče avtorju, se je komisarka pogosto razjezila na “nerodneže” med klavci, ki so spolne organe rezali od zgoraj navzdol. Po njej se je pravilni partizanski postopek kastracije začel z rezom pod moško mošnjo, s tem, da se je nož nastavil na prepono. Nato se je moški spolni ud skupaj z mošnjo odrezal z enim močnim in globokim rezom. Ena njenih najljubših specialitet so bili tako imenovani “zabiti možgani”. Milja je živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v možgane in po vsakem zabitem žeblju žrtev vprašala: “Sem ti končno izbila Neodvisno državo Hrvaško iz glave.” Drugo specialiteto je imenovala “slano hrvaško srce”. Po štirih močnih udarcih s sekiro v srčni predel prsnega koša v obliki štirikotnika, je že živim ljudem iztrgala srce ter ga skupaj z izvlečenimi žilami vlekla po tleh.

Pri zverinskih mučenjih prednjačile tovarišice partizanke

Pričevalec, partizan Jure trdi, da so pri vseh vrstah zverinstva prednjačile tovarišice partizanke. Na žrtvah obeh spolov so ugašale cigarete in z ožarjenim železom žgale najbolj občutljive dele telesa, še posebej splovila in bradavice na prsih. Ženskam so skozi spolni organ z bajonetom izrezovale in trgale maternice, ter jih nato žrtvam tlačile v usta in jih tako dušile.

Na ukaz komisarke Milje so partizanke koščke bodeče žice za vezanje rok sadistično zabijale skozi spolni organ v sečnico. Nosečnicam so z nožem parale trebuhe, trgale iz maternice nerojene otroke,” piše Božić. Nekatere “tovarišice” so moške in ženske likvidirale tako, da so najprej vodovodno cev zabile v analno odprtino in nato skozi njo streljale. Komisarka Milja je partizanke spodbujala, da so več ženskam odrezale prsi, ki so jih posolila in nato pritiskala nazaj na amputacijske rane. Ob tem so z žičnatimi ščetkami povzročale rane na ženskih spolovilih in jih nato solile. Vsak zverinski postopek je bil pospremljen z javnim odobravanjem in kanibalskim navdušenjem zločincev, še piše Božić po pričevanju Jureta.

Partizanski klavci so “delali” v izmenah 24 ur na dan. Ko so končali, so se pred počitkom običajno dobili ob ognju poleg grobišča in se dodatno opijali. Nekateri so že takrat znoreli. “Že pri klanju so posamezniki imeli duševne motnje oziroma tako imenovane ´jurišne napade´. Takrat so v transu morili kot po tekočem traku. Ženske klavke pa so doživljale psihomotorične napade, ki so znani pod imenom Kozara. Tedaj so v stanju obsedenosti najprej iznakazile in ubile žrtve, lizale kri in možgane, trgale s sebe obleko in javno mastrubirale,” navaja Božić.

Res neverjetno je, kaj so partizani skupaj z Milko Planinc še počeli. Lizali so namreč posoljene možgane žrtev z vrha noža. Ona pa je po vrsti lastnoročno izvršenih likvidacij dobivala vse bolj satansko podobo. Bila je tako krvava, da se je z njene uniforme in rok cedila kri. Škornje je imela roza barve zaradi hoje po človeških možganih, na uniformi in v lase so se ji zatikali koščki lobanjskih kosti.

To je bila do sedaj pri nas najbolj kruta ženska, ki je kadarkoli stopila na slovenska tla. Taka si ženska si ni zaslužila, da je postala ena najpomembnejših žensk v Jugoslaviji. Taka si je zaslužila le smrt. Žal mnogo prepozno  Umrla je šele leta 2010, a za zločine, žal nikoli odgovarjala.

Tudi za njene žrtve smo 17. maja na Trgu republike prižgali sveče.

The post V spomin in opomin. To je (bila) najbolj krvoločna komunistka na naših tleh. appeared first on e-Maribor.

Danes praznujejo tisti, ki so se borili proti okupatorju, a so kasneje sami počeli grozodejstva drugače mislečim. Najhujša med njimi pa je bila Milka Planinc. Pričevanje o njenih zločinih ni za občutljive.

Največja klavka slovenskega naroda – Milka Planinc

Vsako leto tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, organizirajo številne prireditve, ki slavijo rdečo zvezdo in komunistični režim. O strahotah množičnih pobojev se ne govori. Prav zato vas vsako leto, 27. aprila na grozodejstva spominja portal e-maribor.si. Tokrat so tu pričevanje iz Kočevskega Roga, kjer so partizani po nalogu komunistične partije po drugi svetovni vojni dobesedno poklali več deset tisoč ljudi. Prednjačila pa je črna vdova Milka Planinc.

V hrvaškem tedniku Hrvatsko slovo, je Zoran Božić objavil tekst z naslovom Kočevski Rog – nekaznovani genocid oziroma Strahote Kočevskega Roga hlepijo po resnici. Tako je zapisal: “Žrtve so obesili na lesene križe z glavo navzdol, z nožem zarezali pri gležnju in počasi odirali kože. Odrte dele telesa so natirali s soljo, nesrečniki so kričali in se onesveščali. Ko so klavci z mesarskimi izkušnjami v imenu rdeče zvezde, rekli so jim “specialisti”, končali, so žrtev skalpirali, odrto kožo pribili na drevo, da se je sušila, žrtve pa pustili umreti v neznosnih bolečinah.

Simo Dubajić

Po pričevanju naj bi bilo v Kočevskem Rogu ubitih več deset tisoč ljudi. Z vlaki so nesrečnike prepeljali  v Kočevje (po nekaterih podatkih med 5.000 in 8.000 na dan), od tam v gozdove Kočevskega Roga. Poveljnik likvidatorjev je bil partizanski major Simo Dubajić, njemu pa je bila nadrejena politična komisarka Milja, ki je bila kasneje prepoznana kot Milka Planinc, kasneje visoka partijska funkcionarja ter med leti 1982 in 1986 celo predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta.

Pri masovnem pokolu se je najbolj »izkazala« komisarka Milja. “Ona je bila, po besedah priče, s satansko domišljijo nadarjena vrhunska strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje so se običajne masovne ´likvidacije narodnih izdajalcev´ spremenile v kanibalsko orgijo ubijanja,” piše Zoran Božić. Osebno je izbirala mlade moške in ukazovala partizanom, da jih koljejo, z nožem in žlicami izpraskajo oči, režejo ušesa, nosove in spolne organe ter nato v prazne očesne jamice zatlačijo testise (moda), v usta pa odrezane spolne ude.

Milka Planinc

Kot navaja avtor, se je komisarka pogosto razjezila na “nerodneže” med klavci, ki so spolne organe rezali od zgoraj navzdol. Po njej se je pravilni partizanski postopek kastracije začel z rezom pod moško mošnjo, s tem, da se je nož nastavil na prepono. Nato se je moški spolni ud skupaj z mošnjo odrezal z enim močnim in globokim rezom. Ena njenih najljubših specialitet so bili tako imenovani “zabiti hrvaški možgani”. Milja je živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v možgane in po vsakem zabitem žeblju žrtev vprašala: “Sem ti končno izbila Neodvisno državo Hrvaško iz glave.” Drugo specialiteto je imenovala “slano hrvaško srce”. Po štirih močnih udarcih s sekiro v srčni predel prsnega koša v obliki štirikotnika, je že živim ljudem iztrgala srce ter ga skupaj z izvlečenimi žilami vlekla po tleh.

Pri vseh vrstah zverinstva so prednjačile tovarišice partizanke. Na žrtvah obeh spolov so ugašale cigarete in z ožarjenim železom žgale najbolj občutljive dele telesa, še posebej splovila in bradavice na prsih. Ženskam so skozi spolni organ z bajonetom izrezovale in trgale maternice, ter jih nato žrtvam tlačile v usta in jih tako dušile. Na ukaz komisarke Milje so partizanke koščke bodeče žice za vezanje rok sadistično zabijale skozi spolni organ v sečnico. Nosečnicam so z nožem parale trebuhe, trgale iz maternice nerojene otroke,” piše Zoran Božić V hrvaškem tedniku Hrvatsko slovo. Nekatere “tovarišice” so moške in ženske likvidirale tako, da so najprej vodovodno cev zabile v analno odprtino in nato skozi njo streljale. Komisarka Milja je partizanke spodbujala, da so več ženskam odrezale prsi, ki so jih posolila in nato pritiskala nazaj na amputacijske rane. Ob tem so z žičnatimi ščetkami povzročale rane na ženskih spolovilih in jih nato solile. Vsak zverinski postopek je bil pospremljen z javnim odobravanjem in kanibalskim navdušenjem zločincev.

Priča tem pokolom je bil, zanimivo, tudi oče nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki je po naključju preživel poboj kot vojak oboroženih sil NDH, ker ga je partizan iz njegove domovine v zadnjem trenutku potegnil iz kolone smrti v Kočevskem Rogu.

To so bili zločini, ki niso bili nikoli obravnavani in za njih ni nihče odgovarjal. O tem se ni govorilo, niti pisalo. In tisti, ki danes slavijo, smrt fašizmu in svobodo narodu, se kdaj vprašajo koliko nedolžnih Slovencev so pobili partizani? Koliko ljudi je umrlo po nedolžnem, koliko otrok in žena? 

The post Kako je Milka Planinc živim ljudem s kladivom zabijala žeblje v glavo? appeared first on e-Maribor.

Najbolj brano na portalu e-maribor.si

Neverjetno pričevanje ne srečo še vedno živih prič masakra komunistov nad nedolžnimi ljudmi. Tako hudo so se nad ljudmi lahko znesli le komunisti.

Neverjetno pričevanje o masakru komunistov v Kočevskem Rogu

Kje so bili ob pričevanju na srečo še živih prič iz kočevskega Roga Tanja Fajon, Luka Mesec, Marko Koprivec in ostali zagovorniki komunizma in rdeče zvezde? Niso bili še rojeni! A še vedno 70 let po komunističnih masakrih še vedno častijo komunistično ideologijo. Ampak to, kar se je dogajalo v Kočevskem Rogu. Tega pa ne more razumeti nihče!

Pred nekaj leti je v hrvaškem tedniku Hrvatsko slovo Zoran Božić objavil tekst z naslovom Kočevski Rog – nekaznovani genocid oziroma Strahote Kočevskega Roga hlepijo po resnici. Tekst je povzel portal Kavarna Hayek, povzemamo nekaj grozljivih pričevanj in dejstev.

Masaker v Kočevskem Rogu

V Kočevskem Rogu se je konec maja in v začetku junija 1945 odvijal eden največjih pokolov v zgodovini regije. Poboji niso bili “pomota”, “nujno zlo” ali “likvidacija okupatorjevih sodelavcev”, ampak načrten zločin proti človeštvu v imenu ideologije, v imenu revolucije.

V Kočevskem Rogu je šlo za pravi masaker. Za pobijanje z noži, klanje, odiranje kože, močenje… Žrtev je bilo veliko. Klavci so bili večinoma partizani 11. dalmatinske brigade, žrtve pa Slovenci, Hrvati in Srbi, ki jih je britanski 5. korpus maja 1945 iz Avstrije vrnil nazaj v Jugoslavijo v naročje podivjanim komunistom. Žrtve so obesili na lesene križe z glavo navzdol, z nožem zarezali pri gležnju in počasi odirali kože. Odrte dele telesa so natirali s soljo, nesrečniki so kričali in se onesveščali. Ko so klavci z mesarskimi izkušnjami v imenu rdeče zvezde, rekli so jim “specialisti”, končali, so žrtev skalpirali, odrto kožo pribili na drevo, da se je sušila, žrtve pa pustili umreti v neznosnih bolečinah.

Največja klavka v zgodovini človeštva na naših tleh je bila Milka Planinc

Po pričevanju naj bi bilo v Kočevskem Rogu ubitih več deset tisoč ljudi, od tega največ Hrvatov (okoli 40.000), slovenskih domobrancev in civilistov je bilo med 5.000 in 6.000, ostalo so bili nesrečniki drugih narodnosti, tudi Nemci. Večino so jih iz Vetrinja v Avstriji prek Jesenic najprej pripeljali v taboriščni zbirni center v Šentvid, kjer so jih že ločili po narodnosti in jih razvrstili v kategorije A, B in C, pri čemer je uvrstitev v B in C pomenila skoraj gotovo usmrtitev.

Nato so jih z vlaki prepeljali najprej v Kočevje (po nekaterih podatkih med 5.000 in 8.000 na dan), od tam v gozdove Kočevskega Roga. Poveljnik likvidatorjev je bil partizanski major Simo Dubajić, njemu pa je bila nadrejena politična komisarka Milja, ki je bila kasneje prepoznana kot Milka Planinc, kasneje visoka partijska funkcionarja ter med leti 1982 in 1986 predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta.

Pri masovnem pokolu se je najbolj »izkazala« komisarka Milja. “Ona je bila, po besedah priče, s satansko domišljijo nadarjena vrhunska strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje so se običajne masovne ´likvidacije narodnih izdajalcev´ spremenile v kanibalsko orgijo ubijanja,” piše Zoran Božić. Osebno je izbirala mlade moške in ukazovala partizanom, da jih koljejo, z nožem in žlicami izpraskajo oči, režejo ušesa, nosove in spolne organe ter nato v prazne očesne jamice zatlačijo testise (moda), v usta pa odrezane spolne ude.

Komisarka se je tudi pogosto razjezila na “nerodneže” med klavci, ki so spolne organe rezali od zgoraj navzdol. Po njej se je pravilni partizanski postopek kastracije začel z rezom pod moško mošnjo, s tem, da se je nož nastavil na prepono. Nato se je moški spolni ud skupaj z mošnjo odrezal z enim močnim in globokim rezom. Ena njenih najljubših specialitet so bili tako imenovani “zabiti hrvaški možgani”. Milka je živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v možgane in po vsakem zabitem žeblju žrtev vprašala: “Sem ti končno izbila Neodvisno državo Hrvaško iz glave.” Drugo specialiteto je imenovala “slano hrvaško srce”. Po štirih močnih udarcih s sekiro v srčni predel prsnega koša v obliki štirikotnika, je že živim ljudem iztrgala srce ter ga skupaj z izvlečenimi žilami vlekla po tleh.

Neverjetno, koliko gneva, besa in sovraštva so v letih po vojni nad ljudmi, tudi popolnoma nedolžnimi, izvedli komunisti. Ne smemo dovoliti, da se kaj takega lahko še kdaj zgodi!

The post Najbolj brano! Kaj so partizani delali z ljudmi v Kočevskem rogu? Ni za občutljive! appeared first on e-Maribor.

Kočevski Rog. Po pričevanju mnogih je tam končalo okoli 40.000 ljudi, dolžnih, nedolžnih, mater, otrok, civilistov, moških. Velika večina zverinsko ubitih. Likvidatorjem je poveljevala Milka Planinc, takrat imenovana Milja

Satanska komisarka Milka Planinc

Po pričevanju naj bi bilo v Kočevskem Rogu ubitih več deset tisoč ljudi, od tega največ Hrvatov (okoli 40.000), slovenskih domobrancev in civilistov je bilo med 5.000 in 6.000, ostalo so bili nesrečniki drugih narodnosti, tudi Nemci. Poveljnik likvidatorjev je bil partizanski major Simo Dubajić, njemu pa je bila nadrejena politična komisarka Milja, ki je bila kasneje prepoznana kot Milka Planinc, kasneje visoka partijska funkcionarja ter med leti 1982 in 1986 celo predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta.

Pričevanje začenjamo z Juretom.  Borcem 11. Dalmatinske brigade 26. Dalmatinske divizije Jugoslovanske armade. V drugi polovici maja 1945 je v njihovo enoto prišla komisarka Milja, češ da potrebuje prostovoljce za likvidacijo “banditov”. Z obljubo po bogati nagradi so jih odpeljali v Kočevje. Tam so jih pričakali slovenski partizani, ki so jih razvozili do težko dostopnih krajev. Jure trdi, da je v pokolu sodeloval od 29. maja do 9. junija in da je samo njegova skupina likvidirala okoli 11 tisoč ljudi.

Pri masovnem pokolu se je najbolj »izkazala« komisarka Milja. “Ona je bila, po besedah Jureta, s satansko domišljijo nadarjena vrhunska strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje so se običajne masovne ´likvidacije narodnih izdajalcev´ spremenile v kanibalsko orgijo ubijanja,” po pričevanju piše Zoran Božić. Osebno je izbirala mlade moške in ukazovala partizanom, da jih koljejo, z nožem in žlicami izpraskajo oči, režejo ušesa, nosove in spolne organe ter nato v prazne očesne jamice zatlačijo testise (moda), v usta pa odrezane spolne ude.

Kot navajajo priče avtorju, se je komisarka pogosto razjezila na “nerodneže” med klavci, ki so spolne organe rezali od zgoraj navzdol. Po njej se je pravilni partizanski postopek kastracije začel z rezom pod moško mošnjo, s tem, da se je nož nastavil na prepono. Nato se je moški spolni ud skupaj z mošnjo odrezal z enim močnim in globokim rezom. Ena njenih najljubših specialitet so bili tako imenovani “zabiti možgani”. Milja je živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v možgane in po vsakem zabitem žeblju žrtev vprašala: “Sem ti končno izbila Neodvisno državo Hrvaško iz glave.” Drugo specialiteto je imenovala “slano hrvaško srce”. Po štirih močnih udarcih s sekiro v srčni predel prsnega koša v obliki štirikotnika, je že živim ljudem iztrgala srce ter ga skupaj z izvlečenimi žilami vlekla po tleh.

Pri zverinskih mučenjih prednjačile tovarišice partizanke

Pričevalec, partizan Jure trdi, da so pri vseh vrstah zverinstva prednjačile tovarišice partizanke. Na žrtvah obeh spolov so ugašale cigarete in z ožarjenim železom žgale najbolj občutljive dele telesa, še posebej splovila in bradavice na prsih. Ženskam so skozi spolni organ z bajonetom izrezovale in trgale maternice, ter jih nato žrtvam tlačile v usta in jih tako dušile.

Milka Planinc

Na ukaz komisarke Milje so partizanke koščke bodeče žice za vezanje rok sadistično zabijale skozi spolni organ v sečnico. Nosečnicam so z nožem parale trebuhe, trgale iz maternice nerojene otroke,” piše Božić. Nekatere “tovarišice” so moške in ženske likvidirale tako, da so najprej vodovodno cev zabile v analno odprtino in nato skozi njo streljale. Komisarka Milja je partizanke spodbujala, da so več ženskam odrezale prsi, ki so jih posolila in nato pritiskala nazaj na amputacijske rane. Ob tem so z žičnatimi ščetkami povzročale rane na ženskih spolovilih in jih nato solile. Vsak zverinski postopek je bil pospremljen z javnim odobravanjem in kanibalskim navdušenjem zločincev, še piše Božić po pričevanju Jureta.

Partizanski klavci so “delali” v izmenah 24 ur na dan. Ko so končali, so se pred počitkom običajno dobili ob ognju poleg grobišča in se dodatno opijali. Nekateri so že takrat znoreli. “Že pri klanju so posamezniki imeli duševne motnje oziroma tako imenovane ´jurišne napade´. Takrat so v transu morili kot po tekočem traku. Ženske klavke pa so doživljale psihomotorične napade, ki so znani pod imenom Kozara. Tedaj so v stanju obsedenosti najprej iznakazile in ubile žrtve, lizale kri in možgane, trgale s sebe obleko in javno mastrubirale,” navaja Božić.

Res neverjetno je, kaj so partizani skupaj z Milko Planinc še počeli. Lizali so namreč posoljene možgane žrtev z vrha noža. Ona pa je po vrsti lastnoročno izvršenih likvidacij dobivala vse bolj satansko podobo. Bila je tako krvava, da se je z njene uniforme in rok cedila kri. Škornje je imela roza barve zaradi hoje po človeških možganih, na uniformi in v lase so se ji zatikali koščki lobanjskih kosti.

To je bila do sedaj pri nas najbolj kruta ženska, ki je kadarkoli stopila na slovenska tla. Taka si današnjega praznika ne zasluži. Taka si zasluži le smrt. Hvala bogu je leta 2010 umrla, a za zločine, žal nikoli odgovarjala.

PM

The post Milka Planinc, najhujša ženska na naših tleh. Ljudi je ubijala, kot za šalo. appeared first on e-Maribor.