Ena od prioritet ministra Ciglerja Kralja je vzpostaviti odziven trg dela. Ministrstvo v ta namen tudi že prilagaja nekatere ukrepe, da se dejavno odzivamo na dejanske realne potrebe na trgu dela. Podatki za mesec maj so nekoliko spodbudnejši v primerjavi s preteklima mesecema, kar nam lahko vrača nekaj optimizma.

Trend naraščanja števila brezposelnih oseb se je nekoliko umiril, manj je prijav v evidenco brezposelnih, še posebej pozitivno pa je, da narašča tudi povpraševanje delodajalcev po delavcih in s tem tudi zaposlovanje, kar vliva določeno mero optimizma glede prihodnjih trendov na trgu dela.

Kljub bolj pozitivnemu trendu v mesecu maju, moramo ostati objektivni. Nekatere gospodarske panoge bodo potrebovale več časa za okrevanje. Kriza je najbolj vplivala na gostinstvo, nadpovprečna rast brezposelnosti je še v dejavnostih prometa in skladiščenja ter poslovanja z nepremičninami. Ravno za tiste delodajalce, ki se soočajo z večjim upadom prometa in znižanjem poslovne aktivnosti, smo pripravili ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa, ki je del PKP3. S tem ukrepom želimo omogočiti delodajalcem, da ohranijo delovna mesta in tako zadržijo zaposlene v delovnem razmerju, čeprav začasno za krajši delovni čas. Ukrep zagotavlja ustrezno spodbudo delodajalcem, prav tako pa ohranja nivo socialne varnosti in nadomestilo dohodka delavca. Ukrep je stopil v veljavo s 1.6.2020 in na Zavodu RS za zaposlovanje že beležijo veliko zanimanje delodajalcev za ukrep. Delodajalci bodo ukrep lahko koristili do 31.12.2020.

Poleg ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa je MDDSZ v okviru PKP3 zagotovilo tudi podaljšanje ukrepa začasnega čakanja na delo za vse delodajalce za obdobje do 30.6.2020. V okviru PKP2 je Zavod RS za zaposlovanje za ukrep začasnega čakanja na delo prejel skoraj 47.000 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za čakanje na delo, in sicer za skoraj 276.000 zaposlenih (podatki do vključno 28. 5. 2020).

Trenutnim razmeram, ki so povezane z epidemijo, prilagajamo tudi programe aktivne politike zaposlovanja, ki bodo zagotovo v pomoč brezposelnim osebam in delodajalcem v času ponovnega zagona gospodarstva. V teh razmerah so programi APZ lahko tudi kot pomoč delodajalcem pri zmanjševanju stroškov novih zaposlitev.

Z vsemi ukrepi, ki smo jih izvajali v času epidemije in sedaj, v času po epidemiji, ocenjujemo, da smo pomembno prispevali k omejevanju škodljivih posledic epidemije na trgu dela, zajezili obseg priliva v brezposelnost in zagotovili delavcem ustrezno raven socialne varnosti. V tej smeri bomo, skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje, ki je v kriznih razmerah opravil zelo pomembno delo, delovali tudi vnaprej. Minister osebno ter celotno ministrstvo tematiko skrbno spremljamo ter vsakodnevno ukrepe prilagajamo dejanskemu stanju. Naše prihodnje dejavnosti so usmerjene tudi v boljše pregled kratko- srednje- in dolgoročnih potreb na trgu dela, kar bo omogočilo še bolj odzivno ukrepanje.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Odziv ministrstva na gibanje brezposelnosti v maju appeared first on e-Maribor.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo »Razvoj in izvajanje dolgih programov socialne aktivacije ter povezovanje z  zaposlitvenimi programi.« Gre za  razvoj in izvajanje dolgih programov socialne aktivacije ter povezovanje z zaposlitvenimi programi v manjkajočih regijah/regionalnih enotah.

Predmet dodatnega javnega razpisa je sofinanciranje projektov v regijah/regionalnih enotah, v katerih na Javnem razpisu za sofinanciranje projektov, kjer se je rok za oddajo vlog zaključil dne 20. 3. 2017, ni prispela nobena vloga.

Trajanje enega programa socialne aktivacije je 11 mesecev. Ciljna skupina dodatnega javnega razpisa so osebe, mlajše od 49 let, ki so v zadnjih 24 mesecih najmanj 12-krat prejele denarno socialno pomoč.

Dolgi programi socialne aktivacije bodo zagotavljali socialne in delovne spretnosti ter znanja osebam iz ciljne skupine, dvig njihove motivacije, graditev funkcionalnih spretnosti za aktivno reševanje morebitnih socialnih problematik, vključevanje v delovno aktivnost ter njihovo opolnomočenje za približevanje vstopu na trg dela.

Ključni cilj je, da čim več vključenih oseb iz ciljne skupine pridobi kompetence, ki jih bodo približale vstopu na trg dela, hkrati pa bodo programi spodbujali socialno vključenost oseb iz ciljne skupine ter boj proti revščini in kakršnikoli diskriminaciji.

Aktivnosti projekta bodo sofinancirane iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada in proračuna Republike Slovenije. Skupna razpoložljiva višina nepovratnih sredstev za leta 2017, 2018 in 2019 znaša 3.990.000,00 EUR. Rok za oddajo vlog je 22. 5. 2017.

The post Dodatni javni razpis za socialno aktivacijo appeared first on e-Maribor.