Boštjančič, finančna Golobova zvesta “ovčka” očitno komaj čaka, da pride do volitev, da se reši bremena finančnega ministra. Sam je “potopil” že kar nekaj podjetij, upajmo, da ne bo še Slovenije. Se je pa oglasila ena od direktoric v večjem mednarodnem proizvodnem podjetju in Boštjančiču nalila čistega vina. Oglasila pa se je tudi Boštjančičeva bivša. Revež se še braniti ni mogel.

Na družbenem omrežju Linkedin se je oglasila dr. Verna Rejec in ministru Boštjančiču nalila čistega vina.  Povzemamo njeno pisanje.

Kot direktorica kadrov v večjem mednarodnem proizvodnem podjetju vsak dan spremljam, kaj se dejansko dogaja na trgu dela. Zato me preseneča, da vlada kljub rekordno nizki brezposelnosti in hkratnemu pomanjkanju delovne sile vztraja pri ukrepih, ki gospodarstvu ne pomagajo, temveč ga dodatno obremenjujejo.

Moja razmišljanja spodaj, hkrati pa odprto vprašanje ostalim delodajalcem, ali se tudi vi srečujete s podobnimi težavami?

Dvig nadomestila za brezposelnost – signal v napačno smer

Že danes se srečujemo s primeri, ko zaposleni ob izteku pogodbe za določen čas ne želijo podpisati nove pogodbe, pa naj bo ta spet za določen čas ali celo za nedoločen. Namesto tega raje odidejo na zavod, kjer so kljub temu upravičeni do nadomestila. Vlada bi morala imeti jasne varovalke, da se ta sistem ne bo še dodatno izkoriščal, tokrat samo za več denarja.

Bolniške kot dopusti

Še ena rak rana so bolniške odsotnosti, ki se iz leta v leto podaljšujejo in množijo. Vse pogosteje se dogaja, da zdravniki odobrijo celo prehod čez mejo v času bolniške, kar se v praksi izrablja kot dovoljen dopust. Zaposleni se po takšni »bolniški« vrnejo v službo, pri tem pa jim ostane še celoten redni dopust, ki ga koristijo dodatno – strošek pa nosimo podjetja. Ali se bo naredil tudi kakšen ukrep za zajezitev tega? V podjetju smo imeli v zadnjih letih kar nekaj primerov, ko ZZZS ni poslal odločbe o podaljšanju bolniškega staleža pravočasno, ljudje so se zaradi tega seveda vrnili na delo – zdravi, sposobni opravljanja dela, dosegali v podjetju postavljene normative, itd. Potem pa je naknadno prišla odločba, da so za naslednjih X tednov še vedno nezmožni za delo. Kljub kar nekaj pritožbam z vsemi dokazi na ZZZS, so bile vse zavrnjene kot neutemeljene. Kako je to mogoče?

Skrajšanje delovnega časa za ”starejše” – kdo bo delal?

Nameravan ukrep skrajšanja delovnega časa za zaposlene nad 58 let se sliši lepo na papirju, a spet ne upošteva realnosti. Razlika med delavcem, ki 30 let dela v klimatizirani pisarni, in delavcem, ki 30 let dela fizično zahtevno delo v proizvodnji, je ogromna. Enoten ukrep za oba je nepravičen in neučinkovit. 

Gospodarstvo financira vse – a kdo bo financiral gospodarstvo?

Najbolj zaskrbljujoče pa je, da vlada sredstva za vse te ukrepe črpa iz gospodarstva. Iz istega gospodarstva, ki se že zdaj bori s pomanjkanjem ljudi, visokimi stroški dela in vse manjšo konkurenčnostjo na globalnih trgih. Če bomo podjetjem jemali še dodatno sapo, dolgoročno ne bo vzdržno. Ko podjetja ne bodo več preživela, ne bo več niti davkov niti prispevkov, iz katerih se financirajo tovrstni ukrepi.

Čas za resničen dialog

Podjetniki in kadrovniki v proizvodnji vidimo stvari vsak dan: zaposlene, ki zavračajo pogodbe, bolniške, ki se spreminjajo v dopuste, prazne razpise za prosta delovna mesta. Naše izkušnje so realnost, ne teorija. Vlada pa bi morala te izkušnje slišati, preden sprejema ukrepe, ki gospodarstvo še dodatno potiskajo v kot. 

Očitno se je Boštjančič ob tem vprašal, je sploh še sposoben za finančnega ministra in je Rejčevi odgovoril. Pri vsem skupaj pa se je oglasila še Boštjančičeva bivša. Tako je tekla komunikacija:

The post Tako pa je ena od direktoric v mednarodnem podjetju, Boštjančiču nalila čistega vina appeared first on e-Maribor.

V teh dneh je Bandelli res ubogi. Še vedno si ni našel službe, po tem ko je ostal brez poslanskega sedeža. Kljub temu, da se je hvalil kakšen velik podjetnik je.

Kar nekaj odpadnikov volitev bo prejemalo nadomestila

Za nadomestilo so zaprosili še številni znani, donedavni poslanci, ki so bili “žrtve” zadnjih volitev, denimo Jani Möderndorfer, Brane Golubović, Rudi Medved, Violeta Tomić in še kdo. Krajši čas, dokler ni bil potrjen za evropskega poslanca, je nadomestilo dobil celo Matjaž Nemec, pa tudi nekdanji predsednik SD in nekoč predsednik DZ Dejan Židan, nekdanji premier in predsednik LMŠ Marjan Šarec. Piše portal Siol.net.

Nadomestilo za Bandellija je nekoliko sporno, ker bi si kot sposoben podjetnik v lastnem podjetju skoraj zanesljivo lahko takoj uredil zaposlitev. A kot dober podjetnik iz socialno čuteče stranke SAB, ki se ravno združuje s Svobodo Roberta Goloba, Bandelli ve, da je zanj dobro, če država plača, kar je mogoče, njegovo podjetje pa ne troši denarja za njegovo plačo in za davke ter prispevke državi. No Bandelli je na stroške državljanov za nič dela dobil nadomestolo v vrednosti 1.826,05 €, kar pa lahko prejema še pet mesecev. 

Se pa ubogi Bandelli, ki je bil v tem sklicu Državnega zbora celo minister z najkrajšim mandatom, očitno požvižga na delo. Važno je, da se njegovi otroci ne bodo doma več jokali.

Denar za nič dela, oziroma tisti, ki si ne znajo poiskati službe, bodo prejemali tudi nekateri LMŠ-jevi odpadniki: Jani Modererdorfer, Pavšič Robert, Nik Prebil, Robert Pavšič, Rudi Medved. Jerca Korče, Tina Heferle. Aljaž Kovačevič, Še dobro, da si je službo našel Marjan Šarec.

The post Ubogi Marko Bandelli, ne more najti službe. Kdo še prejema nadomestilo? appeared first on e-Maribor.

Na ZPS vsaka dva meseca primerjajo nadomestila osnovnih bančnih storitev vseh 15 bank in hranilnic in posodobijo primerjanik stroškov poslovanja z osebnim bančnim računom.

Aprila je pet storitev podražila Primorska hranilnica Vipava, ki je sicer med najugodnejšimi, najbolj plačevanje UPN-jev na bančnih okencih – iz razmeroma ugodnih 80 centov na 99 centov (avtomatski zajem podatkov) oziroma na evro in pol (ročni vnos podatkov). To je tudi najvišja letošnja podražitev do sedaj, skoraj 90 odstotna. Povišali so tudi nadomestila za vodenje osebnega računa, trajni nalog, dvig z debetno kartico na bankomatu druge banke in članarino za kartico z odloženim plačilom. Aprila je občutno dvignila članarino za kartico z odloženim plačilom Sberbank banka in sicer iz povprečnih 24 evrov na kar 38,40 evra. V juniju smo zabeležili tri manjše podražitve pri Intesa Sanpaolo Banki (plačilo UPN-ja na okencu in v spletni banki ter članarino za kartico z odloženim plačilom).

Preberite tudi: NOVA KBM z avgustom spreminja cenik nadomestil

Neprimeren čas za višanje cen

Čas krize, ki smo ji trenutno priča, je po našem mnenju neprimeren za dvig cen. Pričakovali bi, da bodo banke potrošnikom stopile nasproti in jim pomagale v finančno težkih časih. A se to na področju osnovnih bančnih plačilnih storitev ni zgodilo. Tudi pri odlogih kreditnih obrokov, ki jih ureja novi zakon, šest bank zaračunava nadomestila za sklenitev aneksa h kreditni pogodbi.

Bančne podražitve, še posebej tiste manjše, potrošniki pogosto prezrejo, saj se mnogi ne ukvarjajo z višino posameznih nadomestil.

ZPS Svetuje

• da na izpisku, ki ga morate prejeti enkrat letno s strani banke, preverite, koliko denarja ste ji pustili v zadnjem koledarskem letu,
• da uporabite spletni primerjalnik stroškov osebnih računov in preverite letne stroške vseh bank in hranilnic,
• da zamenjate banko, če ugotovite, da za bančne storitve plačujete preveč in so drugi ponudniki ugodnejši.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Bančne podražitve v času koronavirusa le farsa ali realnost? appeared first on e-Maribor.