Ob dnevu spomina na mrtve je navada, da prižgemo svečo – čeprav gre za dober namen, s tem močno škodujemo okolju.

Spoštljiv odnos do pokojnih se ne sme meriti s številom prižganih sveč. Naredimo korak v pravo smer in spremenimo svoje stare navade – predniki nam ne bodo zamerili in potomci nam bodo za to hvaležni. Pokažimo svojo okoljsko zavest tudi na pokopališčih.

Slovenci smo v samem vrhu prižiganja sveč

Leta količina kupljenih sveč se sicer v zadnjih letih zmanjšuje, a še vedno med odpadki konča na tone teh izrazov spomina. Slovenci smo eden največjih porabnikov nagrobnih sveč. Na leto prižgemo 16 mio sveč, od tega dve tretjini prav ob dnevu spomina na mrtve. V Sloveniji tako še nismo najbolj uspešni na področju zmanjševanja porabe sveč.

V Snagi zberemo letno več ton odpadnih nagrobnih sveč, vendar njihova količina skozi leta postopno upada. V letu 2020 smo zbrali 153 ton, kar je za 30 ton manj kot leto poprej in za 85 ton manj kot leta 2016.

POMISLIMO – prižgimo svečo manj in PRIHRANIMO

Na leto prižgemo16 milijonov sveč. Vsak državljan tako v povprečju prižge 8 sveč, kar pomeni letni strošek približno 20 € in s premišjenim ravnanjem istočasno takšen letni prihranek, ki ga lahko nameni za okolju bolj prijazne rešitve. Ob dejstvu seveda, da so okoljski prihranki še toliko večji.

Sodobna tehnologija omogoča predelavo 75% sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč.

Sestavni materiali so plastika, parafin, vosek, kovine, baterije.

Odpadne nagrobne sveče sicer niso nevaren odpadek, vendar njihovo odstranjevanje lahko povzroča škodljive vplive na okolje. Prav tako niso primerne za odlaganje na odlagališčih, ker zaradi razkrajanja plastike, v kateri prevladuje polivinil klorid (PVC) sprošča v okolje klor. S tem namenom je urejen učinkovit način njihovega ločenega zbiranja v posebnih zabojnikih na pokopališčih in nadaljnje predelave.

[color-box color=”blue”] Preberite tudi: Ob praznikih dodatni avtobusi za prevoz do pokopališč[/color-box]

Tudi na pokopališčih ločujmo odpadke

Bodimo pozorni kam odvržemo odpadke, ki nastanejo pri urejanju grobov. Z metanjem odpadkov v  napačne zabojnike namreč otežujemo ali celo onemogočamo predelavo zbranih odpadkov.

Ali odpadno svečo odvržete v pravi zabojnik?

Odpadne nagrobne sveče odlagamo izključno v zabojnike, ki so namenjeni zgolj ostankom nagrobnih sveč. Sveče so namreč zaradi svoje kompleksne sestave zelo zahteven odpadek in zakonodaja zahteva, da jih v največji možni meri recikliramo oziroma predelamo. V zabojnike za odpadne sveče odvržemo vse vrste odpadnih plastičnih sveč (tudi elektronskih), vključno z ostanki parafina in s pokrovčki.

V zabojnike za biološke odpadke odvržemo vse ostanke ovenelega cvetja, plevel, travo, lončnice brez lončkov, zemljo. Pri tem pazimo, da odstranimo plastične lončke, podstavke ali druge materiale, ki se ne morejo razgraditi v kompost po naravni poti.

V zabojnike za mešane odpadke odvržemo umetno cvetje, trakove, plastične rokavice, lončke, gobe od ikeban.

 Zabojniki na pokopališčih so namenjeni izključno odpadkom, ki nastanejo na pokopališčih.

Snaga Maribor

The post Naj bosta spomin in dobra misel na pokojne pomembnejša od prižiganja sveč appeared first on e-Maribor.

Na ta dan se nas velika večina odpravi na pokopališča, kjer uredimo grobove, prižgemo sveče na grobovih naših bližnjih in prijateljev ali samo postojimo ob grobu in se spomnimo pokojnega. Katoliška cerkev 1. novembra obhaja slovesni in zapovedan praznik vseh svetih, ki ga praznujejo po vsem svetu.

V Sloveniji se pokojnih največkrat spomnimo, tako da prižgemo svečo. Letno Slovenci prižgemo okoli 16 milijon sveč, samo v dneh okoli praznika jih prižgemo okoli 11 milijonov. Povprečno Slovenec letno prižge osem sveč.

V podjetju Snaga Maribor se tako upravičeno sprašujejo: »Nas bo plastika pokopala?« Odpadne nagrobne sveče so se v preteklosti večinoma odlagale, odlaganje odpadkov pa je v skladu z evropsko hierarhijo ravnanja z odpadki najmanj zaželen način ravnanja. Odlagališča imajo velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in ozračje, hkrati pa odlaganje odpadkov pomeni trajno izgubo virov.

Za ravnanje z odpadnimi svečami so odgovorni proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč, medtem ko morajo upravljavci pokopališč in izvajalci občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov zagotoviti ločeno zbiranje odpadnih sveč – torej infrastrukturo. Odpadne nagrobne sveče se zato morajo zbirati v posebnih zabojnikih ob pokopališčih, ločeno od zelenega odpada in drugih odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih.

Večina odpadnih sveč v Sloveniji še zmeraj končna na odlagališčih, čeprav v Evropi obstajajo uspešne predelave odpadnih sveč — načini, kako iz odpadnih sveč pridobiti uporabne materiale. Kar 75,4 % odpadne sveče je namreč mogoče predelati in iz odpadka dobiti nove surovine. Ampak žal ne pri nas, zato so odpadne sveče pri nas še zmeraj zelo nezaželen odpadek. In letno ga ustvarimo ogromno.

V Snagi Maribor zato svetujejo, da kupujmo sveče v stekleni embalaži, saj je steklo neskončno krat možno predelati in iz odpadnega stekla tudi v Sloveniji ustvarjajo nove surovine in polizdelke, pokojni osebi se poklonimo s cvetjem, cvetje je biološki odpadek, ki se neposredno vrača v zemljo in prižgimo vsaj eno svečo manj.

J. L.

The post Dan spomina na mrtve ali dan plastičnih nagrobnih sveč? appeared first on e-Maribor.