Ob vodovarstvenem območju v bližini Magne v občini Hoče – Slivnica se odpira prizor, ki bolj spominja na divje odlagališče kot na območje, namenjeno varovanju enega najpomembnejših naravnih virov – pitne vode.

Ob vodovarstvenem območju v bližini Magne se odpira prizor, ki bolj spominja na divje odlagališče kot na območje, namenjeno varovanju enega najpomembnejših naravnih virov – pitne vode. Na kraju je mogoče opaziti več zapuščenih vozil, med njimi tudi avtomobile brez registrskih tablic, razmetano dokumentacijo in celo hlode, položene čez vozila.

Po fotografijah sodeč se na območju nahajata najmanj dva zapuščena avtomobila, med njima tudi Subaru Forester in Renault Clio. Na vozilih so vidne poškodbe, okoli njih pa ni nobenih znakov, da bi bila odstranjena ali zavarovana. Še več, po tleh ležijo različni dokumenti, med katerimi so računi tehničnih pregledov, servisna dokumentacija in celo zavarovalni podatki. Čeprav so osebni podatki na fotografijah večinoma prekriti, takšna dokumentacija nikakor ne sodi v naravo.

Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da naj bi se vozila nahajala na območju vodovarstvenega pasu. Takšna območja imajo poseben varstveni režim prav zato, da se prepreči onesnaženje podtalnice. Vsako zapuščeno vozilo predstavlja potencialno nevarnost, saj lahko iz njega iztekajo motorno olje, gorivo, hladilna tekočina, zavorna tekočina ali druge nevarne snovi.

Naš bralec nam je poslal ekskluzivne slike iz vodovarstvenega območja v bližini nekoč popularne tovarne Magna.

Ob tem se zastavlja več vprašanj: Kdo je lastnik zapuščenih vozil? Kako dolgo že stojijo na tem mestu? Ali so o tem obveščene pristojne službe? Zakaj vozila še niso odstranjena? In predvsem – ali obstaja nevarnost za onesnaženje vodnih virov? Ta vprašanja smo poslali občini Hoče – Slivnica, kot mariborski policiji.

Pitna voda ni samoumevna dobrina. Zato si, če zaradi drugega ne, prav zaradi vode, javnost zasluži odgovor, kako je mogoče, da je na območju, kjer bi morala veljati stroga okoljska pravila, nastalo pravo malo odlagališče avtomobilov.

The post Saj ni res pa je. Na vodovodnem območju ob Magni je zrasel odpad avtomobilov. appeared first on e-Maribor.

November je čas, ko se narava prebuja v jesenskih odtenkih in ko tradicije ter kulturni pomeni dobijo priložnost, da sijajo. V tem članku bomo raziskali različne vidike meseca novembra, od njegove narave do tradicij, osebnosti, ter kulturnega pomena, ki ga nosi s seboj.

Narava v novembru

Ena izmed najbolj prepoznavnih značilnosti meseca novembra je njegova prehodna narava. Listje na drevesih je že večinoma odpadlo, kar ustvari prelepe pokrajine v rjavkastih, rumenih in oranžnih odtenkih. Temperature začnejo padati, in zgodnje jutro obarva rosa. To je čas, ko narava pripravlja svoje prebivalce na prihajajočo zimo. Ptice selivke odhajajo na toplejše kraje, medtem ko nekatere živali začnejo z zimskim spanjem.

Tradicijski Pomen

November ima v mnogih kulturah svoje posebne tradicije. Na primer, v Združenih državah Amerike se praznuje Dan veterancev, 11. novembra, ko se časti vojake in veterane, ki so služili svoji državi. Ta dan je posvečen tudi spominu na konec prve svetovne vojne.

Poleg tega se v številnih državah po svetu v novembru praznuje Dan mrtvih ali podobni obredi, kjer ljudje obiščejo grobove svojih prednikov in izražajo spoštovanje do umrlih. V Mehiki, na primer, poteka festival Dia de los Muertos, ki vključuje barvite okraske, procesije in obrede, s katerimi častijo svoje preminule.

sveti Martin (Foto: wikimedia)

V Evropi ima mesec november bogato tradicijsko pomembnost. V mnogih državah na tem kontinentu se praznuje Martinova nedelja, ki je posvečena svetemu Martinu. Ta dan je znan po praznovanjih in obredih, ki se osredotočajo na vino in žetev. V Sloveniji, na primer, je to čas, ko ljudje obujajo tradicijo Martinovanja, degustirajo mlado vino ter se veselijo ob dobri hrani in druženju.

S temi tradicijami in praznovanji se mesec november v Evropi preliva v raznolike oblike, ki združujejo zgodovino, kulturo in hrano. To bogastvo tradicij daje mesecu novembru v Evropi poseben čar in pomen, ki jih ljudje negujejo in spoštujejo skozi generacije.

[adinserter block=”3″]

Kulturni Pomen

Mesec november ima tudi pomemben kulturni pomen. V literaturi in poeziji je pogosto upodobljen kot čas razmišljanja in kontemplacije. Avtorji izražajo svoje občutke o prehodu v hladnejše mesece ter o razmišljanju o minulih in prihodnjih letih.

Poleg tega je november znan tudi po svoji kulinarični vrednosti. V mnogih krajih se pripravljajo tradicionalne jedi, kot je puran za zahvalni dan v Združenih državah Amerike. To je čas, ko družine in prijatelji sedijo za mizo in delijo obrok ter izražajo hvaležnost za pretekle blagoslove.

Mesec november je tudi mesec, ko je Martinova gos pogosta na mizi v številnih državah Evrope, zlasti v Nemčiji, Avstriji, Švici, in na Slovenskem. Ta tradicija izhaja iz praznovanja Svetega Martina (Martinovo), katerega glavna sestavina je pečena gos.

Martinova gos je simbol obilja in toplote v hladnejših mesecih ter ponuja družinam in prijateljem priložnost, da se zberejo okrog mize in delijo veselje ob okusni hrani. S tradicijo Martinove gosi se ljudje združijo in izražajo hvaležnost za dobro letino, hkrati pa uživajo v toplini in okusih, ki jih prinaša mesec november.

Osebnosti, ki so zaznamovale mesec november

Albert Einstein (Foto.: wikipedia)

November je bil priča številnim zgodovinskim dogodkom in rojstnim dnevom pomembnih osebnosti. Na primer, Albert Einstein, eden največjih znanstvenikov v zgodovini, se je rodil 14. novembra 1879. Njegovo delo na področju teoretične fizike in teorije relativnosti je pustilo neprecenljiv vpliv na razumevanje vesolja.

Mark Twain (Foto.: wikipedia)

Mesec november je tudi dom mnogih umetnikov, kot je Mark Twain, avtor klasik, kot je “Pustolovščine Toma Sawyera,” ki je prav tako praznoval svoj rojstni dan 30. novembra. Njegova dela so navdihnila generacije bralcev po vsem svetu.

Marie Curie (Foto.: wikipedia)

Mesec november je prinesel tudi številne pomembne osebnosti iz Evrope, med njimi je vsekakor vredno omeniti Marie Curie, slavno poljsko fizičarko in kemičarko, ki se je rodila 7. novembra 1867.

Marie Curie je prejela dve Nobelovi nagradi – eno za fiziko in eno za kemijo – in postala prva ženska, ki je prejela to prestižno priznanje. Njeno delo na področju radioaktivnosti in odkritje radia in polonija sta pustila pomemben vpliv na razvoj fizike in kemije. Njena strast do raziskovanja in njena požrtvovalnost sta zaznamovali znanstveni svet ter navdihnili številne mlade znanstvenike po vsem svetu.

Zaključek

Mesec november je obdobje, ko narava prehaja iz jeseni v zimo, in ko se tradicije ter kulturni pomeni izražajo na različne načine. Je čas, ko se ljudje zberejo, da bi se spomnili preteklih dogodkov, častili svoje prednike in izražali hvaležnost za blagoslove. Hkrati pa je to tudi čas, ko se lahko poglobimo v naravne cikle in se prepustimo lepotam prehajanja letnih časov.

The post Mesec november – Narava, Tradicije in Kulturni Pomen appeared first on e-Maribor.

Mesec oktober je čas, ko narava začne razkazovati svojo čarobnost in ko se življenje premakne v tempo, ki nas spominja na nekaj posebnega. To je čas, ko se poletje počasi poslavlja, listje na drevesih pa začne spreminjati svoje barve v čudovite odtenke rdeče, oranžne in rumene. Oktober je mesec, poln zanimivih priložnosti in dogodkov, ki nas navdihujejo in nas spomnijo, zakaj je jesen ena izmed najlepših letnih časov.

Obarvane Kulise

Eden izmed najbolj prepoznavnih znakov oktobra je preobrazba narave. Drevesa, ki so bila še nedavno zelena, se zdaj oblačijo v svoje najlepše jesenske obleke. Listi postajajo prave umetnine, saj spreminjajo svoje barve in ustvarjajo čudovite pokrajine. Spomini na piknike in poletne dogodivščine se združujejo z občutkom topline, ki ga prinašajo ti jesenski odtenki.

Najlepše pa je, da se lahko vsak izmed nas potopi v to naravno simfonijo barv. Sprehodi po gozdovih, parkih ali vrtovih postanejo čarobni, saj nas narava vabi, da se ji pridružimo in uživamo v njenem čudovitem spektaklu.

Kulinarični užitki

Oktober je tudi čas, ko se naši krožniki začnejo polniti z okusnimi jesenskimi dobrotami. Buče, jabolka, hruške, kostanj in druge sezonske sestavine postanejo glavni junaki naših kuhinj. Lahko pripravimo čudovite bučne juhe, jabolčne pite, karamelizirane hruške in druge okusne jedi.

Poleg tega pa so v začetku oktobra v razcvetu trgatve, kar pomeni, da lahko uživamo v vrhunskih vinih in obiskih vinotočev ter degustacijah. Oktober nas tako vabi, da razvajamo svoje brbončice s pristnimi okusi jeseni.

Foto: Monstera Production

Priložnosti za aktivnosti na prostem in praznovanje noči čarovnic

Zgodnji oktober je še vedno dovolj topel, da lahko uživamo v številnih aktivnostih na prostem. Pohodi, kolesarjenje, jahanje konjev in pikniki so odličen način, kako preživeti čas zunaj in uživati v svežem zraku ter čudovitem vremenu. Vendar pa oktober prinaša tudi nekaj posebnega za vse ljubitelje praznovanja noči čarovnic.

Halloween je praznik, ki izvira iz keltske tradicije in se je v zadnjih letih uveljavil tudi pri nas. V Sloveniji Halloween prinaša čarovniške kostume, buče s svetilkami in številne zabavne dejavnosti za otroke in odrasle. To je čas, ko se lahko kreativno izrazimo pri izrezovanju buč, oblačenju v strašljive kostume ter okraševanju domov s pajčevino in duhovi.

Čeprav se Halloween praznuje predvsem 31. oktobra, mnogi ljudje že vse oktoberja uživajo v pripravah na ta praznik. To je tudi odlična priložnost za zabavne družinske dogodivščine, kot so obiski strašljivih hiš ali nočnih sprehodov s svečami.

Tako lahko mesec oktober postane čas, ko združimo lepote jeseni z zabavo in skupaj s svojimi najbližjimi ustvarimo nepozabne spomine med praznovanjem noči čarovnic.

Foto: Lucas Pezeta (simbolna slika)

Astronomske Zanimivosti Meseca Oktobra

Oktober je tudi odličen mesec za opazovanje nočnega neba, saj nas obdari s številnimi astronomskimi znamenitostmi. Eden izmed najbolj zanimivih pojavov je padec temperature, kar pomeni jasno in mirno nočno nebo brez oblačkov.

Pomladno enakonočje na Južni polobli: Med 20. in 23. oktobrom se na Južni polobli zgodi pomladno enakonočje, kar pomeni, da ima dan in noč približno enako dolžino. To je čas, ko se začne pomlad na Južni polobli.

Orionidni meteorski roj: Eden izmed najbolj znanih meteorskih rojev, Orionidi, dosežejo svoj vrhunec v drugi polovici oktobra. To je odlična priložnost za opazovanje padajočih zvezd in morda celo za uresničitev kakšne želje.

Jupiter in Saturn: Oba velika plinasta planeta, Jupiter in Saturn, sta pogosto vidna na nočnem nebu oktobra. S teleskopom lahko opazujete njune lune in prstane, kar je čudovito doživetje za astronomske navdušence.

Lunin mrk: Včasih se v mesecu oktobru zgodi tudi lunin mrk. To je naravni pojav, ko Zemlja prekrije luno in ustvari spektakularno rdeče-barvno senco na luni.

Zaradi teh astronomskih znamenitosti je mesec oktober pravi raj za ljubitelje astronomije in opazovanja nočnega neba. Torej, če imate radi vesolje, ne pozabite dvigniti oči k zvezdam in planetom v tem čarobnem mesecu.

Nekaj znanih ljudi rojeni v okrobru

Mahatma Gandhi (2. oktober 1869) – Indijski voditelj, filozof in zagovornik nenasilnega odpora.

Eleanor Roosevelt (11. oktober 1884) – Ameriška prva dama, človekove pravice aktivistka in diplomatka.

Pablo Picasso (25. oktober 1881) – Španski slikar, ki velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja.

John Lennon (9. oktober 1940) – Britanski glasbenik, član skupine The Beatles.

Mia Wasikowska (14. oktober 1989) – Avstralska igralka, znana po svojih vlogah v filmih, kot je “Alice v Čudežni deželi.”

Vladimir Putin (7. oktober 1952) – Ruski politik in predsednik Ruske federacije.

Angela Merkel (17. oktober 1954) – Nemška političarka in nekdanja kanclerka Nemčije.

Julia Roberts (28. oktober 1967) – Ameriška filmska igralka, prejemnica oskarja.

Hilary Clinton (26. oktober 1947) – Ameriška političarka, nekdanja prva dama in državna sekretarka ZDA.

Pele (23. oktober 1940) – Brazilska nogometna legenda, eden najboljših nogometašev vseh časov.

The post Mesec Oktober: Jesenska simfonija barv in priložnosti appeared first on e-Maribor.

Medtem, ko politiki kul opozicije tudi med dopustom vsakodnevno “nabijajo” po vladi in predsedniku vlade, Janez Janša opravlja kmečka opravila.

Premier Janez Janša je že večkrat pokazal, da se po stresnem vsakdanu ob prostih dnevih rad zateče v naravo, ki obdaja tako njegovo domačo hišo v Šentilju pri Velenju, poleti pa se večkrat odpravi tudi v gore in Trento, kjer najde svoj mir v naravi.

Tokrat je na družabnih omrežjih pokazal, kako je preživel vroč dan, in dokazal, da je vešč tudi nekaterih domačih ročnih opravil. V roke je namreč vzel koso, jo nabrusil, nato pa z njo kar na roke pokosil travnik. Na instagramu je objavil nekaj posnetkov, ob koncu pa tudi sliko sveže pokošene trave, ki se je že sušila na soncu. V naslednjih dneh bo tako očitno še poprijel za orodje. Pišejo Slovenske novice.

Slovenia’s EU Presidency Must Be Going Well, Janez Janša Is Sharpening A Scythe pic.twitter.com/7Qu0LcPXa2

— Le Chou (@LeChouNews) August 14, 2021

Tudi v našem uredništvu želimo predsedniku vlade Janezu Janši, naj prijetno preživi to vročo, praznično nedeljo.

P.M.

The post Kaj počenja Janez Janša v tej vročini? Poglejte si to! appeared first on e-Maribor.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Mestna občina Maribor pripravlja Občinski program varstva okolja za obdobje 2021-2030 appeared first on e-Maribor.

Počitniški dnevi vabijo obiskovalce tudi v gozdove. Kot obiskovalci pa moramo z gozdom ravnati spoštljivo! V njem se namreč prepleta gozdna in kmetijska krajina, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje.

Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Strokovnjaki skupaj z lastniki z gozdovi gospodarijo trajnostno, sonaravno in večnamensko. Zato je gozd tudi kraj za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni, vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj.

Pri preživljanju časa v gozdu imejmo zato v mislih naslednje:

• Ob obisku sem gost gozda in njegovega lastnika.
• Gozd je moj prijatelj, z njim ravnam spoštljivo.
• Doživljam ga z vsemi čutili.
• Upoštevam navodila o primernem obnašanju v naravi, zapisana v predpisih in na informativnih tablah ali pa posredovana od gozdarjev in lastnikov gozdov, zato: ne uničujem rastja in gob, ne puščam smeti, ne poškodujem kažipotov, ne zarezujem skorje dreves, ne vozim izven gozdnih cest in označenih poti, ne kurim, ne plašim živali.
  

  (adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Lepo vreme kliče v gozd – upoštevajmo gozdni bonton in z gozdom ravnajmo skrbno! appeared first on e-Maribor.

Danes je svetovni dan okolja. Generalna skupščina Združenih narodov (UNEP) je leta 1972 5. junij razglasila za Svetovni dan okolja. Njegov namen je ozaveščati ljudi o pomembnosti varstva okolja. Letos je posvečen biotski raznovrstnosti, ki podpira vse življenje na zemlji, tudi naše.

Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) ob tej priložnosti danes organizira virtualni dogodek z naslovom “Čas za naravo: srečanje in interakcija med živalmi, ljudmi in okoljem” (Time for Nature: Animal, Humans and Environment interface). Potekal bo med 13:30 in 15:30 uro, možno pa ga spremljati na tej povezavi: http://www.fao.org/webcast/home/en/

Dogodek, ki ga FAO organizira v sodelovanju s Konvencijo o biotski raznovrstnosti (CBD), mednarodno Organizacijo za zdravje živali (OIE), je namenjen promociji pomena obnove ekosistemov za večjo odpornost na podnebne spremembe in ponovno vzpostavitev zdravega odnosa med naravo in človekom. Z dogodkom želi FAO opozoriti tudi na Desetletje ZN za obnovo ekosistemov 2021-2030 (UN Decade on Ecosystem Restoration 2021-2030) ter na ukrepe za transformacijo naših prehranskih sistemov po COVID-19.

V okviru dogodka bodo trije strokovni paneli razpravljali o povezavah med biotsko raznovrstnostjo, zdravjem in prenosom bolezni, proizvodnjo hrane in ekosistemskih pristopih za ohranitev in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post 5. junij, svetovni dan okolja – Čas je za naravo! appeared first on e-Maribor.