Uspešen prvi polčas

V preteklem tednu so bile oči vlagateljev usmerjene v številne objave ameriških podjetij o poslovanju, manjkalo pa ni niti objav makroekonomskih podatkov. Čeprav so bili objavljeni rezultati in podatki raznoliki, pa so v povprečju vlagatelje navdali z zadostnim optimizmom, tako da je večina ključnih kapitalskih trgov teden zaključila v pozitivnem območju.

Pretekli teden je bil še posebej na ameriškem podjetniškem parketu bogat z objavami četrtletnih podatkov o poslovanju nekaterih največjih svetovnih družb. Za pozitivno vzdušje je najprej poskrbel ameriški bančni velikan Bank of America. Prihodki in čisti dobiček banke so v drugem četrtletju leta porasli za 11 % oz. 19 % glede na primerljivo lansko obdobje. Zelo dobre četrtletne rezultate so v banki pripisali stabilnemu stanju ameriškega gospodarstva, predvsem robustnosti tamkajšnjega trga dela in posledično potrošnika. Da je ameriški potrošnik v več kot solidni kondiciji, potrjuje tudi podatek o obsegu maloprodaje. Le-ta je v mesecu juniju glede na mesec prej porasel za 0,2 %, kar je sicer manj od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali 0,5 % skok, a še vedno predstavlja rast. Prav rast tega indikatorja je za kapitalske trge pomembna, saj je osrednja diskusija vlagateljev povezana z dilemo, ali gre v naslednjih četrtletjih pričakovati recesijo gospodarstva. Potrošnja gospodinjstev predstavlja približno 70 % celotnega bruto domačega proizvoda ZDA, kar pomeni, da prav gibanje obsega maloprodaje v pomembni meri določa, ali se bo ameriško gospodarstvo uspelo izogniti recesiji.

Dobro stanje ameriškega gospodarstva je z vidika kapitalskih trgov še toliko bolj presenetljivo in tudi pomembno, če upoštevamo znatno višjo raven obrestnih mer, ki je posledica boja proti višji inflaciji. V športnem žargonu bi lahko rekli, da prvi polčas kaže na zmago osrednje ameriške denarne ustanove v tekmi proti inflaciji, ne da bi pri tem pridelala rdeči karton v obliki večje recesije. Analitiki investicijske banke Goldman Sachs so denimo v preteklem tednu znižali verjetnost recesije v ZDA z ene četrtine na eno petino, medtem ko so še marca padcu ameriškega bruto domačega proizvoda pripisovali več kot tretjinsko verjetnost. Prav ta premik v smeri manjše verjetnosti pojava recesije je predstavljal enega izmed ključnih elementov za rast tečajev delnic v preteklem tednu.

Kamenček v mozaik pozitivnega vzdušja je v preteklem tednu dodala tudi stara celina, konkretno Evropska centralna banka (ECB). Nizozemski predstavnik v tej osrednji denarni instituciji evroobmočja je namreč izpostavil, da dodatni dvigi obrestnih mer po naslednjem srečanju ECB, ki bo v zadnjem tednu julija, niso samoumevni. S tem je vsaj delno nakazal, da se cikel dvigovanja obrestnih mer počasi približuje koncu.

Za bolj kisle obraze vlagateljev je na makroekonomskem področju v preteklem tednu poskrbela Kitajska. Njen bruto domači proizvod je namreč v drugem četrtletju glede na leto prej porasel za 6,3 %, medtem ko so vlagatelji pričakovali več kot 7 % rast. Svoje pa je dodala še Rusija z odstopom od sporazuma o izvozu žita, kar je prineslo negotovost še na trg surovin. Na podjetniškem parketu pa sta v preteklem tednu razočarala dva velikana iz tehnološke panoge, Tesla in Netflix. Tesla je v drugem četrtletju sicer pozitivno presenetila s prihodki in čisti dobičkom, a razočarala s čisto dobičkovno maržo, kar nakazuje na vse večje cenovne pritiske v panogi električnih vozil. Eden vodilnih ponudnikov pretočnih vsebin, Netflix, pa je razočaral vlagatelje s prodajo v drugem četrtletju in napovedjo le-te za tretje četrtletje. Nekoliko slabše objave poslovnih rezultatov omenjenih dveh velikanov in največjega azijskega gospodarstva pa na srečo vlagateljev niso bile dovolj, da bi v preteklem tednu ohladile pozitiven sentiment na ključnih kapitalskih trgih.

Oglasna vsebina; naročnik NLB Skladi, d.o.o.

The post Borze v preteklem tednu appeared first on e-Maribor.

Kar bi načeloma morala biti zgolj tehnična sprememba – spomnimo, ZDA so do sedaj zgornjo mejo javnega dolga od leta 1960 dvignile že 78-krat – se vse bolj sprevrača v nelagodno bitko s časom in potencialnimi neslutenimi posledicami morebitnega bankrota največjega svetovnega gospodarstva. Razlog, da omenjena zagata ne straši udeležencev na finančnih trgih, najbrž tiči v podobnosti z že videno situacijo iz avgusta 2011, ko je dogovor o zvišanju zgornje meje dolga bil dosežen tako rekoč »pet pred dvanajsto«. Tudi tokrat vlagatelji računajo, da si nihče izmed politikov konec dneva ne želi bankrota lastne države zaradi politično določene meje javnega dolga. Tečaji ameriških delnic so se v preteklem tednu zvišali predvsem v luči visoke perspektive razvoja umetne inteligence in novih tehnoloških prebojev. Vse bolj vroče postajajo tehnološke delnice in sektor polprevodnikov, saj je vrednost indeksa samo v preteklem tednu v ZDA porasla za 8,24 %. Nekatere delnice, ki so bile poraženke preteklega leta, kot je na primer Nvidia, ki je lani izgubila skoraj 50 % vrednosti, so se v letošnjem letu podražile že za več kot 100 %. Nekoliko se je polegel tudi nemir okoli regionalnih bank, potem ko je Western Alliance Bancorp objavil podatek, da se je obseg depozitov v drugem četrtletju do sedaj zvišal za 2 milijardi dolarjev. Vodilni ameriški delniški indeks S&P 500 je tako teden končal tik pod mejo 4.200 točk, kar je najvišje po avgustu lani, na devetmesečnem vrhu se je znašel tudi tehnološki indeks Nasdaq. V petek pa so vlagatelji budno spremljali govor predsednika ameriške centralne banke (Fed), ki je bil glede nadaljnjih dvigov obrestnih mer previdnejši. Jerome Powell je namreč izpostavil, da je trenutna obrestna mera že restriktivna in da je dejanski vpliv trenutne obrestne mere in bančnega stresa negotov. Konec tedna so se posledično pričakovanja za dvig obrestne mere na junijskem zasedanju znižala na 25 %.

V Evropi pa je ob odsotnosti energetske krize Evropska komisija zvišala napovedi o gospodarski rasti v evroobmočju z 0,9 % na 1,1 % v letošnjem letu in z 1,5 % na 1,6 % za prihodnje leto. Na drugi strani sicer aktualne makroekonomske objave kažejo nekoliko drugačno sliko, saj je proizvodnja v evroobmočju v mesecu marcu glede na predhodni mesec upadla za 4,1 %, na letni ravni pa za 1,4 %. Negotovosti pritrjuje tudi nemški ekonomski inštitut za raziskave ZEW, ki je poročal, da je razpoloženje vlagateljev upadlo tretji mesec zapored in je po koncu preteklega leta ponovno v negativnem območju. Veliko dela prav tako čaka še ECB, saj sta podatka o splošni inflaciji pri 7 % in jedrni pri 5,6 % ostala nespremenjena glede na marčevsko objavo in nakazujeta, da je pot proti ciljnima 2 % še dolga. Kljub temu pa evropski delniški indeksi, kot sta na primer nemški DAX in francoski CAC 40, na krilih nizkih cen plina in obuditve kitajskega povpraševanja nadaljujejo z doseganjem novih najvišjih vrednosti.

Od razvitih delniških trgov ne gre pozabiti na Japonsko, kjer so vrednosti vodilnih delniških indeksov Nikkei 225 in Topix prav tako na 33-letnih vrhovih, k čemur so pretežno prispevale dobre četrtletne objave poslovnih rezultatov podjetij, kakor tudi vse več zanimanja za japonske delnice s strani tujih vlagateljev. Spodbuden je tudi podatek, da je japonsko gospodarstvo v prvem četrtletju zraslo za 1,6 %, kar je več od pričakovanj. Kljub 3,4 % letni inflaciji, ki je za to državo neznačilno visoka, pa japonska centralna banka vsaj zaenkrat še vedno kaže zavezanost ohlapni monetarni politiki. Do spremembe na političnem parketu pa bi lahko prišlo v Turčiji, kjer bo v nedeljo potekal drugi krog predsedniških volitev. Volivci v prvem krogu nobenemu od kandidatov niso namenili večine in v ponedeljek po volitvah so cene turških delnic padle do te mere, da je bilo trgovanje nekaj časa celo ustavljeno. V nadaljevanju tedna pa se niso uspele v celoti pobrati in teden so v petek zaključile 6,32 % nižje. Vlagatelji se namreč bojijo nadaljevanja nekonvencionalne ekonomske politike dolgoletnega predsednika Erdogana.

Naročnik promocijskega članka je NLB Skladi d.o.o.

The post Ameriški javni dolg in delniški tečaji družno proti vrhu appeared first on e-Maribor.

Sponzorirana objava

VEDNO VEČ STARŠEV VARČUJE ZA PRIHODNOST SVOJIH OTROK, PA VI?

Starši smo v nenehni skrbi za naše male zaklade. Zavedamo se pomena zdrave prehrane in njihovega vsakodnevnega gibanja na svežem zraku. Omogočamo jim pridobivanje novih znanj in izkušenj. Smo rama opore takrat, ko nas potrebujejo in delimo z njimi navdušenje, ko dosegajo svoje cilje. Pa razmišljamo tudi o njihovem finančnem zaledju, ki bi ga v letih odraščanja zanje lahko ustvarili?

Kako začnemo?

Ko razmišljamo o varčevanju za naše najmlajše, se sprašujemo, kako sploh začeti, kje varčevati, v kolikšnih zneskih? Varčujemo lahko v obliki depozita na banki, vendar nas odvrača misel na praktično ničelne obrestne mere. Ko iščemo alternativo, je enostavna oblika varčevanja, ki nam pade na pamet in za katero se Slovenci odločamo vse pogosteje, varčevanje v vzajemnih skladih.

Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki varčujejo za večji nakup v prihodnosti, svojo pokojnino ali potrebe svojih otrok. Premoženje se, skladno z naložbeno politiko vzajemnega sklada, nalaga v različne vrednostne papirje. Vlagatelji se za takšno obliko varčevanja odločajo zato, ker na dolgi rok prinaša nadpovprečno pričakovano donosnost.

Koliko lahko privarčujemo?

Postopno lahko varčujemo že s 40 EUR mesečno in pričakujemo, da bomo do otrokovega 25. leta, ko bo čas za njegovo osamosvojitev, privarčevali okrog 30.000 EUR. Če uspemo vplačevati 200 EUR mesečno, pričakovani privarčevani znesek poskoči na 140.000 EUR*.Ne glede na višino mesečnih vplačil si bomo na koncu varčevanja za privarčevani znesek nadvse hvaležni.

Kaj so prednosti?

Varčevanje v vzajemnih skladih je enostavno in prilagodljivo. Omogoča nam občasno vlaganje presežkov po naših zmožnostih ali disciplinirano mesečno vplačevanje preko odprtega trajnika, k varčevanju pa lahko pristopijo tudi babice, dedki in prijatelji. S sredstvi upravlja izkušena ekipa upraviteljev premoženja, mi pa v imenu otroka do dopolnjenega 18. leta otroka varčujemo brez vstopnih stroškov.

Pa slabosti?

Vzajemni skladi so bolj tvegana naložba od depozita, saj vrednosti enote premoženja dnevno nihajo in lahko, zlasti v primeru kratkoročnega varčevanja, beležijo negativno donosnost. Tveganje zmanjšamo z izbiro za naš profil ustreznega in dobro razpršenega vzajemnega sklada ter z dolgoročnostjo varčevanja. Za starše, ki varčujemo vsaj 10, 15, 20 let, je skrb odveč.

[color-box color=”yellow”] Ustvarjanje lepše prihodnosti za otroke so nam zaupali že mnogi. Boste med njimi tudi vi?Ponudbo si oglejte na www.nlbskladi.si .[/color-box]

NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o.

The post NLB Skladi, d.o.o. – Vedno več staršev varčuje za prihodnost svojih otrok, pa vi? appeared first on e-Maribor.

Sponziorirana objava

NLB SKLADI – Borze v preteklem tednu

mag. Matej Mazi, CFA, vodja upraviteljev, NLB Skladi, d.o.o.

V ZDA februarski makroekonomski podatki nakazujejo prve zametke rasti inflacije in krepitev gospodarskega okrevanja. V sredini meseca objavljena rast cen proizvodnih dobrin, ki je na mesečni ravni merila 1,3 %, je bila najvišja mesečna rast cen po letu 2009. Visoko rast cen so zabeležile tudi ameriške nepremičnine, ki so v decembru 2020 v primerjavi z decembrom 2019 porasle kar za 10,1 %. Glede na razcvet na nepremičninskem trgu ni presenetljivo, da je tudi cena gradbenega lesa v preteklem tednu dosegla rekordne ravni. V prid gospodarskemu okrevanju pa govori tudi cena bakra, ki je v preteklem tednu dosegla najvišjo raven v zadnjem desetletju.

Dobre novice prihajajo tudi z ameriškega trga dela. V decembru sprejeti stimulativni ukrepi so razlog za 10,1-odstotno rast januarskih osebnih dohodkov Američanov v primerjavi s preteklim januarjem. To je najvišja mesečna rast osebnega dohodka po aprilu 2020, ko je bil v ZDA sprejet prvi paket pomoči. Število novih zahtevkov za brezposelnost pa je doseglo najnižjo raven zadnjih treh mesecev. Po desetletju boja proti deflacijskim pritiskom in lanskoletni pandemiji bi lahko sklepali, da bodo v preteklem tednu objavljeni podatki blagodejno vplivali na razpoloženje vlagateljev na kapitalskem trgu. Vendar so se višja inflacijska pričakovanja in dobre makroekonomske objave odrazile v rasti zahtevane stopnje donosnosti 10-letne ameriške državne obveznice, ki je v preteklem tednu dosegla že 1,61 % in je bila za krajši čas celo na višjem nivoju od dividendne donosnosti delniškega indeksa S&P 500 (1,51 %).

Rast zahtevanih donosnosti na ameriških državnih obveznicah je sicer naravna posledica izboljšanih makroekonomskih obetov. Razlog za večjo previdnost vlagateljev primarno izhaja iz dejstva, da je bila rast hitrejša od pričakovanj, kar se je odrazilo tudi na donosnosti pomembnejših delniških indeksov. Do upada delniških tečajev je prišlo kljub izjavi Jeroma Powella, ki je napovedal, da bo Fed dlje časa vodil sila ohlapno denarno politiko, ter da pričakuje, da inflacija ne bo presegla ciljne inflacije še vsaj tri leta.

Tudi v Evropi smo bili v preteklem tednu priča rasti zahtevanih stopenj donosnosti državnih obveznic, a je bila rast nižja kot v ZDA. Rast je bila tudi posledica v preteklem tednu objavljenih pozitivnih makroekonomskih novic. Rast nemškega BDP v zadnjem četrtletju preteklega leta je bila revidirana navzgor, in sicer predvsem zaradi močnejšega izvoza in višje gradbene aktivnosti od prvih ocen. Opazno pa je tudi izboljšanje potrošniškega zaupanja v evroobmočju. Izboljšanje je zlasti opazno v Italiji in Nemčiji, kar je dobra popotnica za prihodnjo gospodarsko rast ob pričakovani sprostitvi restriktivnih ukrepov v Evropi.

Upadu delniških tečajev niso ubežale niti kitajske delnice. Med delnicami, ki so v preteklem tednu utrpele najvišje padce tečajev, najdemo podobno kot v razvitem svetu predvsem delnice tehnoloških družb, proizvajalcev polprevodnikov in avtomobilov. Bolje pa so se odrezale delnice podjetij, ki so se v prvem delu pandemije odrezale najslabše. Med njimi velja izpostaviti delnice letalskih prevoznikov in igralnic (casinojev). Je pa v preteklem tednu postalo jasno, da je bil mesec februar drugi zaporedni mesec restriktivnejše denarne politike kitajske centralne banke, kar se je zgodilo prvič po marcu 2019. Gledano zgodovinsko manj ohlapna denarna politika negativno vpliva na dobičkonosnost prezadolženih državnih podjetij in posledično tudi na celoten kitajski bančni sektor.

mag. Matej Mazi, CFA, vodja upraviteljev, NLB Skladi, d.o.o.

The post NLB SKLADI – Borze v preteklem tednu appeared first on e-Maribor.

Zagotovo bo afera Irangate in NLB še kako zanimiva v luči odkritja povezav in rabot, ki so jih delali tudi politiki.

Med ovadenimi v aferi Irangate in NLB tudi mama poslanke LMŠ?

Ob tem, ko je Sova znova odprla primer Irangate in Nove Ljubljanske banke je tudi med politiki nastala panika. Posebna nervoza pa tudi v stranki LMŠ. Tisti stranki, ki naj bi bila brezmadežna. Še posebej pri tem izstopa poslanka Jerca Korče. Tista poslanka, katere se je prijel vzdevek “lažniva Jera.”

#Požareport
Po našem petkovem razkritju, kako je #Sova znova odprla primer Irangate in #NLB:
Panika na @policija_si in nervoza @StrankaLMS. Saj, neuradno, med ovadenimi tudi Goršek, Muženič in mama poslanke @Je_rca
Več: https://t.co/zwgGaM6z80 @vladaRS @BorutPahor @MatjaNemec pic.twitter.com/sxZiCv3yBn

— BojanPožar (@BojanPozar) September 28, 2020

Jerca Korče je zanimivo tudi članica KNOVSA,  posebne parlamentarne komisije, ki nadzira tudi delo SOVE in policije. Zadeva sama po sebi ne bila bila sporna, če med ovadenimi, neuradno seveda, kot poroča Požareport, poleg številnih zanimivih imen nebi izstopalo ime Alenke Korče, mame poslanke LMŠ Jerce Korče. Požareport  razkriva, da naj bi bila Alenka Korče med afero Irangate direktorica sektorja Nove Ljubljanske banke za plačilni promet s tujino.

Boljše bi bilo, če bi Jerca Korče nadzorovala kar svojo mamo, kot pa da sedaj nadzoruje delo SOVE in policije.

MG

The post Zanimive rabote v LMŠ! Ovadena mati Jerce Korče, ta pa je članica KNOVS-a, ki nadzira delo policije? appeared first on e-Maribor.

Končno se premika. To kar pod Šarcem ni bilo možno se je sedaj premaknilo naprej. Sova naj bi spet odprla zloglasni primer Iran – NLB.

Sova odprla primer Iran – NLB

Kot piše Požarepiort naj bi Sova, potem ko je vodenje osrednje slovenske obveščevalno-varnostne službe prevzel novi direktor Janez Stušek, znova odprla zloglasni primer pranja iranskega denarja skozi Novo Ljubljansko banko, kar je, spomnimo, dlje časa preiskovala tudi posebna parlamentarna komisija pod vodstvom sedanjega ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja, takrat pa poslanca SDS.

Panika okrog razkritja afere je nastala tudi med naslednico Komunistične partije Slovenije, stranko Socialni demokrati. Spomnimo, da je že notranji minister Aleš Hojs odredil nadzor nad revizijami postopkov preteklih kriminalističnih preiskav, ki so se končale brez epiloga. Ena izmed njih je bila preiskava v primeru bančne luknje in pranja iranskega denarja preko Nove ljubljanske banke, v katero naj bi bili močno vpeti tudi kadri Socialnih demokratov, Glavnina nezakonitih transakcij naj bi se namreč preko NLB zgodila ravno v obdobju Pahorjeve vlade.

V vsej zgodbi o pranju iranskega denarja je najbolj čudno prav to, da so ga zaznali Urad za preprečevanje denarja, Sova, nadzorni organi v NLB in Banki Slovenije, NPU, državno tožilstvo, finančno ministrstvo ter tudi takratni kabinet predsednika vlade Boruta Pahorja, vendar so o zadevi molčali. Do sedaj!

Upajmo, da se zgodba tokrat ne bo končala brez epiloga!

MG

The post Končno! Sova odprla zloglasni primer NLB – Iran! appeared first on e-Maribor.

POHVALNO IN ZARES IZ SRCA. Zdravnikom, ki se v teh dneh trudijo z zadnjimi atomi moči so nasproti prišli iz Mercatorja.

Mercator in NLB z lepo gesto

Mercator je za zdravstveno osebje v UKC, ki zaradi izrednih razmer delajo cele dneve in so zaradi koronavirusa najbolj na udaru, pripravil sendviče in kavo. Za res lepo gesto so se jim zahvalili preko twitterja tudi zaposleni v UKC.

Zahvaljujemo se @mercator_sl za dostavo malice in kave za naše zdravstveno osebje. Veliko nam pomeni

— UKC Maribor (@UKCMaribor) March 14, 2020

So se pa oglasili tudi iz NLB in zapisali naslednje: Zdravniki in bolnišnice se te dni požrtvovalno soočajo z velikimi obremenitvami, ki jih prinaša naglo širjenje koronavirusa. Zato smo v pomoč za njihova velika dejanja donirali 50.000 evrov UKC Ljubljana in UKC Maribor.

Pismo iz NLB: "Zdravniki in bolnišnice se te dni požrtvovalno soočajo z velikimi obremenitvami, ki jih prinaša naglo širjenje koronavirusa. Zato smo v pomoč za njihova velika dejanja donirali 50.000 evrov UKC Ljubljana in UKC Maribor." https://t.co/EC9ZtGm4nO

— UKC Ljubljana (@ukclj) March 14, 2020

Za obe lepi gesti se mercatorju in NLB zahvaljujemo tudi mi! HVALA DA STE!

MG

The post Lepa gesta Mercatorja in NLB zaposlenim v UKC! appeared first on e-Maribor.

Bralka nam je poslala zanimivo zgodbo, ki jo je podkrepila tudi z bančnim izpiskom. Skoraj nemogoče bi dejali.

Kar 14€ provizije?

Na bankomatu, ki ni bil bankomat družbe NLB, je dvignila 10€, ker je nujno rabila denar, se ni ozirala na to, od katere banke je dejansko bankomat. Ob dvigu pa naj bi ji je banka odtegnila še dodatnih 14€ (svoje provizije)?

Pri NLB  naj bi ji torej zaračunali kar 14 evrov provizije na dvig. Torej so ji za 10 evrov dviga, vse skupaj odtegnili kar 24 evrov?

vir, slika: viralko

MG

The post Kaj je to sploh možno. Na bankomatu dvignila 10€, NLB pa naj bi ji odtegnila neverjetno provizijo! appeared first on e-Maribor.