Na pustni torek, zadnji dan pustnega rajanja, se po Sloveniji končujejo pustne prireditve. Kot je v navadi je še do polnoči čas za pustno rajanje, potem pa nastopi post in pepelnična sreda, ko pusta tudi pokopljejo, do naslednjega leta.

Pust je tradicionalni praznik, ki se praznuje v mnogih kulturah in je povezan s prehodom iz zime v pomlad. To je čas veselja, preoblačenja v maske, norčij in bogatih pojedin. V Sloveniji ima pust pomembno mesto v ljudskem izročilu, še posebej zaradi značilnih pustnih likov, kot so kurenti, laufarji, cerkniški butalci in številni drugi.

Najbolj znani so zagotovo kurenti. Nevsakdanja maska z zvonci obešenimi okoli pasu. Simbol maske je, da odganja zimo. Kurenti so sicer člani pustnih skupin ali posamezniki, ki ohranjajo ta starodavni običaj. Po tradiciji so lahko kurenti samo moški, čeprav v sodobnem času vloge prevzemajo tudi ženske. Kurenti se združujejo v skupine, imenovane kurentije, in v času pusta obiskujejo hiše, vasi in mesta, kjer s plesom in zvonjenjem odganjajo zimo ter prinašajo srečo.

Izvor kurentov ni povsem jasen, vendar se običaj povezuje s starodavnimi poganskimi obredi, ki so slavili prihod pomladi. Kurenti naj bi sprva predstavljali demone ali duhove plodnosti, kasneje pa so postali pomemben del slovenskega pustovanja. Danes je Kurentovanje na Ptuju eden največjih etnoloških festivalov v Sloveniji, kjer se vsako leto zberejo številni kurenti in drugi pustni liki. Leta 2017 je bil obhod kurentov vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine, kar potrjuje njegov kulturni pomen.

Kaj predstavljajo kurenti in kakšen pomen imajo, so se pogovarjali v oddaji Polka in majolka, kjer so se predstavili kurenti iz Vitomarcev

Kurenti sicer nosijo značilno opravo, ki vključuje: Ovčji kožuh (najpogosteje iz ovčje volne), Zvonove (privezane okoli pasu, ki med gibanjem glasno zvonijo), Kurentovo masko (izdelano iz usnja, z rogovi in dolgim rdečim jezikom), Rokavice in škornje in Ježevko (lesen kij, pogosto okrašen s trni).

Poleg kurentov v tradicijo pusta spadajo še krofi. cvrto pecivo, pogosto polnjeno z marmelado. Letos so na Ptuju dosegli tudi svojevrstni rekord. V Pekarni Ptuj so namreč samo v času od debelega četrtka do pusta spekli kar milijon krofov.

Kurenti naj bi s svojim plesom, zvonjenjem in divjim videzom odganjali zle sile in prinašali pomlad ter rodovitnost. upajmo, da so skupaj z zimo odnesli še kaj drugega, slabega v naši državi. 

The post Kaj so kurenti in kakšen običaj predstavljajo? (Video) appeared first on e-Maribor.

Huda kri je zavrela med občani malega Kraja Leskovec pri Krškem, kjer ljudje veliko dajo na svojo kulturo. A kar so v Leskovcu pri Krškem izvolili, to ljudje imajo. Tamaro Vonta, ki jim je sedaj prepovedala tradicionalno prireditev?

Naselje Leskovec pri Krškem je, kot več drugih med Savo in Krko ter v Krškem gričevju, nastalo na prazgodovinskih temeljih. To je kraj, kjer veliko dajo na slovensko tradicijo in običaje. Žal pa se ljudje v Leskovcu ne spoznajo na politiko, oziroma niso ravno srečne roke pri izbiri. Na volitvah v Državni zbor so leta 2022 izvolili namreč Tamaro Vonta iz Svobode, ki se jim je kasneje zahvalila z odpovedjo tradicionalne prireditve, ki je za kraj izredno pomembna?

Zagotovo je slovenska tradicija v Leskovcu pri Krškem zelo pomembna. Martinovanje je za kraj ljudski praznik, hvalnica in poklon naravi. Kulturno društvo Leskovec pri Krškem zato že od leta 2002 v tamkajšnji osnovni šoli pripravlja Martinovanje po starih in novih šegah, ko obiskovalce ob zvokih harmonike razveselijo prigode Tineta in Minke Martin. A glej ga zlomka njihovi občinski svetnici Tamari Vonta, gredo stari običaji, kjer seveda sodeluje tudi pravi župnik očitno v nos? Še več, očitno jev svoji nadutosti dosegla svoje? Prireditev, ki bi morala biti jutri, v soboto 16. novembra je namreč odpovedana, oziroma prepovedana.

“Spoštovani poslanka Vonta in nekdanja ministrica Stojmenova Duh, dobili sta bitko. Upamo, da sta zadovoljni,” zapisali organizatorji dogodka. Očitno sta se v “barabiji”, da se prepreči ta tradicionalna prireditev združili poslanka Tamara Vonta in z aferami polna nekdanja ministrica Emilija Stojmenova Duh, prva se je nad prireditvijo zmrdovala na seji občinskega sveta Krško, druga pa je objavila vabilo društva in bila zgrožena nad dejstvom, da bo ‘mošt blagoslovil gospod župnik, ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pozvala k ukrepanju.

Tako so vodstvu leskovške šole napovedale svoj obisk različne inšpekcije, če bo prireditev potekala v prostorih šole, pa čeprav bi dogodek moral potekati v soboto zvečer, torej izven šolskega procesa. Tako so se organizatorji odločili, da prireditev odpovedo in prekinejo dolgoletno tradicijo.

Množičen obisk lanskoletne prireditve

Prireditev, ki ima za krajane in občane velik etnološki pomen je tako odpovedana. Za krajane pa je to velika sramota. No lahko bi rekli, da je to bolj obilna sramota, ki jo je sprocesirala poslanka Tamara Vonta. Tudi župnik Matej Gnidovec, ki ga v tem kraju bolj cenijo, kot poslanko Vonto se sprašuje zakaj se nekdo, ki ne pozna osnov slovenske kulture in praznovanja sploh, vtika v stvari, ki jim ni kos.

Martinovanje v Leskovcu je bila čudovita kulturna prireditev, ki zbira skupnost ob igri, pesmi in obujanju starih običajev in blagoslov vina spada seveda k martinovanju. Ko bo to dojela še njihova poslanka Vonta bo verjetno prepozno. Naslednjič pa vsi skupaj upamo, da bodo na volitvah v Leskovcu pri Krškem, krajani bolj srečne roke in Vonto poslali tja kamor spada, na smetišče slovenske politike?

The post V Leskovcu pri Krškem izvolili Tamaro Vonta. Za nagrado jim je prepovedala tradicionalno prireditev? appeared first on e-Maribor.

Mesec marec je čas, ko se prebujamo iz zimskega spanja in pozdravljamo pomlad. V nekaterih delih sveta je mesec marec znan kot “ženski mesec”. V tem času se odvijajo številni pomembni dogodki in prazniki.

Eden izmed najbolj znanih praznikov, ki ga praznujemo v marcu, je mednarodni dan žena, ki ga obeležujemo 8. marca. Gre za praznik, ki spodbuja enakost spolov in priznanje dosežkov žensk. Poleg tega je mesec marec tudi čas, ko se odvija dan spomina na žrtve holokavsta, ki ga praznujemo 27. marca. Poleg tega je marec tudi mesec boja proti raku debelega črevesa, saj se zavedamo pomena zgodnjega odkrivanja te bolezni.

Poleg pomembnih praznikov je mesec marec tudi čas, ko se začnejo pojavljati prve pomladne cvetlice in se narava prebuja. To je tudi čas, ko se vrtičkarji pripravljajo na sezono vrtnarjenja.

Marca se poleg prvih cvetov pogosto pojavijo tudi zvončki, ki so ena najbolj značilnih pomladnih rastlin. Zvončki, ki spadajo v družino hijacintov, začnejo svojo rast že v zgodnji pomladi, ko se zemlja še nekoliko tali in so temperature še vedno nizke. Običajno prve zvončke lahko opazimo že konec februarja ali v začetku marca. S svojimi modrimi cvetovi in značilnim zvončastim videzom so zvončki postali simbol za prebujanje narave po dolgi zimi.

Ime marec izvira iz latinskega imena Martius, ki se je nanašalo na rimsko božanstvo vojne umetnosti, Marta.

Marec je mesec, ki simbolizira prehod iz zime v pomlad. Zato je v tem mesecu pogosto praznovanje pomladnega enakonočja, ki je prvi dan pomladi. Datum pomladnega enakonočja je določen s trenutkom, ko sonce prečka ekvator in se premakne iz južne poloble na severni del poloble. Poleg tega so praznovanja pomladi in prebujanja narave zelo pogosta v mnogih evropskih državah, vključno s Slovenijo. Tradicionalno se ob pomladnem enakonočju povezujejo tudi s številnimi običaji, kot so; izdelava rož iz papirja in druge vrste cvetličnih dekoracij, ki izražajo veselje in upanje za prihodnost.

V tem mesecu marcu so tudi nekatera druga pomembna praznovanja, kot so dan spomina na žrtve genocida v Bosni in Hercegovini, ki se ga vsako leto obeležuje 11. marca, dan svetovne poezije, ki je 21. marca, in dan Zemlje, ki je 22. marca. Vse te praznike obeležujemo z namenom, da se spomnimo zgodovinskih dogodkov, ohranjamo kulturo ter izboljšujemo kakovost življenja na planetu.

Med najbolj znanimi praznovanji v mesecu marcu sta sveti Patrik, zaščitnik Irske, ki se praznuje 17. marca, in dan sv. Jožefa, ki se praznuje 19. marca.

V številnih kulturah se v mesecu marcu praznujejo različni pomembni prazniki, kot so hindujski festival Holi, japonski dan vzhajajočega sonca in iranski praznik Nowruz, ki označuje novo leto po perzijskem koledarju.

The post Mesec marec: Mesec, ki nas prebudi iz zimskega spanja appeared first on e-Maribor.

Tradicijske navade so sestavni del vsake kulture in države po svetu. Nekatere tradicije so zelo znane in se praznujejo po vsem svetu, medtem ko druge ostajajo bolj skrite in zanimive le za tiste, ki so jih pripravljeni raziskati. V nadaljevanju si bomo ogledali 10 najbolj nenavadnih tradicij in navad iz celega sveta, ki vam bodo zagotovo dale vpogled v različne kulture po svetu.

1. La Tomatina – Španija Ena najbolj znanih in najbolj zabavnih tradicij, La Tomatina je festival v Španiji, kjer se množice ljudi oborožijo s paradižniki in se med seboj obmetavajo. Prvotno se je ta festival začel kot manjši dogodek v mestu Buñol, danes pa privablja turiste iz vsega sveta.

2. Ljubljenje kamnov – Irski otok Valentia Na irskem otoku Valentia se nahaja kamniti krog, imenovan “Ljubezenski krog”. Par, ki si želi trajne ljubezni, gre skupaj v krog in se poljubi. Verjame se, da ljubezen, ki se rodi tam, traja vse življenje.

3. Nagi festival – Japonska Nagi festival, imenovan tudi Hadaka Matsuri, poteka na Japonskem in je znan po svojih nagih moških udeležencih. Festival se praznuje v zimskem času in se je prvotno začel kot čiščenje telesa in duha.

4. Uporaba golih rok – Mongolija. V Mongoliji obstaja tradicija, ki se imenuje “Bokh”. Gre za rokoborbo. Tradicija izvira iz stoletja, ko so se borci uporabljali za izboljšanje bojnih veščin.

5. Križarjenje po Nilu – Egipt. Križarjenje po Nilu je tradicija, ki se je začela pred več tisoč leti. Na krovu ladjic se turisti odpeljejo po reki Nil in občudujejo veličastne templje in piramide, ki jih je postavil egipčanski ljudstvo.

6. Dostavljavci hrane. Na Tajskem imajo dostavljalci hrane priljubljen način dostave hrane, ki se imenuje “ninja delivery”. Dostavljalci se oblečejo v posebna oblačila, ki jih spominjajo na ninja bojevnike, in hitro dostavijo hrano svojim strankam. Ta tradicija dostave hrane je priljubljena v prestolnici Bangkoku in okoliških območjih. S hitrimi motorji se dostavljalci spretno izogibajo prometnim zastojem in tako zagotovijo hitro dostavo sveže pripravljene hrane.

7. Dan mrtvih – Mehika Día de los Muertos ali dan mrtvih, je tradicionalni mejhikanski praznik, ki se praznuje 1. in 2. novembra. Na ta dan se verjame, da se duše preminulih vračajo na zemljo in se pridružijo svojim družinam. Praznujejo z barvitimi kostumi in okrašenimi grobovi.

8. “Morska orgija” – Italija. V mestu Reggio Calabria v Italiji se vsako leto praznuje “Morska orgija”, festival, kjer se udeleženci preoblečejo v morska bitja in se sprehodijo po mestu. To je tradicija, ki izvira iz grških mitov in legende o morskih bitjih.

9. Čajna ceremonija – Japonska Čajna ceremonija je tradicija, ki izhaja iz Japonske in se izvaja s posebnim ritualom. Udeleženci se zberejo v majhni sobi in spremljajo pripravo in postrežbo čaja. Gre za način, kako se ljudje umirijo in se povežejo z naravo in drug z drugim.

10. Otok mumij – Filipini Na otoku Luzon na Filipinih obstaja tradicija, da preminulega sorodnika oblečejo in posadijo na stol ali postavijo na njegov priljubljen kraj v hiši. Ta tradicija izhaja iz verovanja, da duša preminulega še vedno živi in da morajo svojci skrbeti zanj.

Nenavadne tradicije in navade po svetu nam kažejo, kako različne kulture so si po svoji naravi. Te tradicije in navade predstavljajo zgodovino in vrednote določenih kultur in so pomemben del naše svetovne dediščine. Če iščete novo pustolovščino, raziskovanje teh tradicij in navad vam lahko ponudi nekaj najbolj edinstvenih doživetij po svetu.

The post 10 najbolj nenavadnih tradicij in navad iz celega sveta appeared first on e-Maribor.