Matjaž Zorman je podjetnik, diplomirani ekonomist in idejni oče Slovenia Eco Resorta v Godiču pri Kamniku. Odraščal je v podjetniški družini, kjer je že zgodaj spoznal vrednost dela, vztrajnosti in odgovornosti. Ob delu je študiral ekonomijo in si skozi leta pridobil bogate izkušnje na različnih področjih podjetništva.

Leta 2015 se je lotil svojega največjega turističnega projekta – Slovenia Eco Resorta, ki je prve goste sprejel leta 2016. Zamisel je temeljila na povezovanju narave, tradicije, živali, Velike planine in sodobnega turizma. Iz začetne ideje je v desetih letih nastal prepoznaven turistični kompleks, ki privablja domače in tuje goste ter je prejel tudi številna domača in mednarodna priznanja.

Njegove podjetniške ideje so dobile nov pomen pred desetimi leti, ko je v Kamniku uredil Eko Resort. Prijetno točko sredi neokrnjene narave, kjer vsak lahko najde košček raja. Z Matjažem Zormanom se je pogovarjal M.G.

Matjaž Zorman, lastnik Eko resorts

Eko Resort letos praznuje deset let. Če se za trenutek ozrete nazaj – kakšna je bila vaša vizija pred desetimi leti in v kolikšni meri je današnji resort takšen, kot ste si ga takrat zamislili?

Zorman: Ko pogledam nazaj, lahko rečem, da mi je uspelo izvesti praktično vse, kar sem si pred desetimi leti zastavil – in še precej več. Nekaterih stvari si takrat niti nisem predstavljal. Predvsem tega, da bomo nekoč postali tudi prostor in točka za tako velike dogodke. Danes lahko rečem, da je bila osnovna vizija pravilna.

Spomnite se verjetno zelo dobro prvega dne, ko ste sprejeli prve goste. Kakšni so bili takrat vaši občutki in kaj se je od tistih prvih dni najbolj spremenilo?

Zorman: Prvih gostov se zelo dobro spomnim. Bili smo popolni začetniki v tem poslu in prav gostje so nas v prvih letih ogromno naučili. Veliko smo se učili sproti, iz izkušenj in tudi iz napak. Ampak vsaka pot se začne s prvim korakom – in naš prvi korak je bil pred desetimi leti.

Eko Resort je bil že od začetka zamišljen kot nekaj drugačnega – kot povezava turizma, narave, tradicije in Velike planine. Zakaj ste se odločili prav za takšen koncept?

Zorman: Enostavno sem tako čutil in tako sem hotel narediti. Želel sem ustvariti nekaj, kar bo povezovalo naravo, tradicijo, živali in turizem. Ker je bil projekt precej unikaten, je bilo seveda tudi veliko težav. Birokracija včasih preprosto ne sledi trendom, ki jih trg in turizem že zdavnaj poznata.

Kaj danes vse ponuja Eko Resort? Kaj lahko gost pričakuje, če pride k vam za vikend ali na daljši oddih?

Zorman: Danes gost pri nas ne dobi samo nastanitve. Dobi doživetje. Imamo glamping hiške, stik z živalmi in naravo, aktivnosti za otroke, Pastirsko akademijo, kulinariko, prostor za dogodke in odlično izhodišče za raziskovanje Kamnika, Velike planine in okolice. Želimo, da gost pri nas nekaj doživi, ne samo prespi.

Eko Resorts, glampingi

Posebnost resorta so tudi živali. Katere živali danes živijo pri vas in kakšno vlogo imajo pri celotni turistični zgodbi?

Zorman: Živali so naše sopotnice v našem poslanstvu. Pri nas niso samo atrakcija, ampak imajo svoja imena, svoj značaj in z njimi sobivamo. To sobivanje želimo prenesti tudi na naše goste – predvsem na otroke, da razumejo, da živali niso predmet, ampak živa bitja, za katera skrbimo in jih spoštujemo.

Zlasti otroci imajo stik z živalmi verjetno zelo radi. Kaj opažate pri najmlajših gostih – jih bolj pritegnejo živali, narava ali same glamping hiške?

Zorman: Otrokom je všeč vse to, predvsem pa nekaj novega. Prav zato je Pastirska akademija tako zanimiva. Otroci tam spoznajo živali, njihovo nego, hranjenje in zgodbe, ki se dogajajo okoli njih in burijo domišljijo. To so izkušnje, ki jih otroci ne pozabijo hitro.

Eko resort, živali

Ko govorimo o glampingu, se je ta oblika turizma v Sloveniji v zadnjih desetih letih zelo razvila. Je bil Eko Resort eden od tistih, ki so pomagali popularizirati glamping pri nas?

Zorman: Glamping je prišel iz tujine. Gre za tako imenovano glamurozno kampiranje, torej več udobja, kot ga ponuja klasičen šotor, vendar še vedno v naravnem in urejenem okolju. Gre za svetovni trend, ki je prišel tudi v Slovenijo. Eko Resort je bil med prvimi, ki smo ga pri nas začeli razvijati na nekoliko drugačen, bolj avtentičen način.

Kakšni gostje danes prihajajo v Eko Resort? Koliko je Slovencev in koliko tujcev ter iz katerih držav prihajajo najpogosteje?

Zorman: V visoki sezoni je pri nas večinoma tujcev, največ jih prihaja iz Nizozemske, Belgije, Italije in Hrvaške. Slovenski gostje so pomembnejši predvsem v pred- in posezoni. Vsem pa je skupna ljubezen do narave in živali. Opažamo tudi precejšen obisk gostov, ki prihajajo predvsem zaradi naše kulinarike.

Kaj tujce najbolj navduši pri vaši ponudbi? Je to narava, mir, bližina Velike planine, tradicionalna slovenska zgodba ali nekaj drugega?

Zorman: Pristna narava, stik z živalmi, tradicija in kulinarika. Zelo pomembno pa je tudi to, da smo odlična izhodiščna točka za različne izlete – peš, s kolesom ali avtomobilom. Gost lahko pri nas uživa v miru, hkrati pa ima na dosegu roke ogromno možnosti za raziskovanje.

Imate občutek, da tujci Slovenijo danes poznajo precej bolje kot pred desetimi leti? Kako se je po vaših izkušnjah v tem času spremenil slovenski turizem?

Zorman: Če sem iskren, sem dostikrat v precej nerodnem položaju, saj gostje Slovenijo poznajo bolje kot mi sami. So stvari in kraji, za katere sem prvič slišal prav od tujcev. Svojo državo premalo raziskujemo in marsičesa, kar imamo doma, sploh ne poznamo. Tujci pa pridejo z velikim spoštovanjem in zanimanjem.

Po drugi strani – ali Slovenci dovolj cenimo to, kar imamo doma? So domači gostje za ponudnike turizma zahtevnejši od tujcev?

Zorman: Tukaj ne bi delal razlik. Gostje so ljudje in ljudje se med seboj razlikujemo na vse mogoče načine. Pri delu z ljudmi je potrebna kilometrina, da znaš z različnimi značaji in pričakovanji voziti brez zapletov.

Eko Resort je v desetih letih doživel tudi precej težkih trenutkov. Eden najtežjih je bil zagotovo čas poplav. Kako so poplave vplivale na resort, vaše poslovanje in predvsem na vas osebno?

Zorman: Sam resort na srečo ni utrpel tako strašne škode, kot bi jo lahko. Strašljive so bile predvsem posledice naravne katastrofe. Zaprte ceste, omejeni dostopi, odpovedi rezervacij in negotovost. Resort smo v nekaj dneh ponovno vzpostavili v delujoč obrat, vendar je sameval, ker gostje do nas praktično niso mogli. S časovno distanco lahko rečem, da je bila to resna preizkušnja za vse. Hvala bogu brez človeških žrtev.

Kako hitro ste se po poplavah lahko vrnili v normalno poslovanje? Kaj je bilo takrat najtežje – materialna škoda, negotovost ali skrb, ali se bodo gostje sploh vrnili?

Zorman: Takrat je bila predvsem panika. Gostje so bežali, Kamniška Bistrica pa je mimo nas odnašala avtomobile, kombije, stroje, dele dvorišč in celo hišo. Reka je odnesla kamnito oblogo struge, voda je poplavila tudi resort in predvsem nanesla ogromno mulja in drugih naplavin. Devet dni smo čistili resort. Najhuje je bilo gledati, kaj se dogaja, in hkrati poskušati čim prej vzpostaviti normalno stanje.

Če pogledate današnji resort, kaj je tisto, na kar ste kot lastnik oziroma idejni oče Eko Resorta najbolj ponosni?

Zorman: Najprej na to, da je moji ideji od začetka sledila cela družina. To je nekaj, kar mi ogromno pomeni. Potem so tukaj seveda prestižna priznanja iz tujine – Forbes, National Geographic in druga – pa tudi priznanja doma. Ampak največje priznanje ti dajo gostje. Ko se gost vrne, takrat vem, da smo naredili nekaj prav.

V preteklosti je bilo okoli Eko Resorta tudi precej polemik, predvsem glede dovoljenj in njegovega delovanja. Kako danes gledate na tisto obdobje in ali menite, da vam je vse to dolgoročno celo pomagalo, da ste postali bolj odporni?

Zorman: To je bilo zelo turbulentno obdobje. V mali vasici Godič sem pripeljal nove svetovne trende bivanja v naravi in vsaka novost lahko naleti na nasprotovanje – na lokalni ravni, občini in tudi državi. Vsa ta nasprotovanja so nas na koncu gradila in predvsem utrdila. Tudi mediji so takrat pogosto nekritično sledili posameznikom, zato smo bili precej izpostavljeni. Paradoksalno pa nam je tudi to povečalo prepoznavnost.

Kamniški turizem ima izjemen potencial – Veliko planino, Kamniško-Savinjske Alpe, termalno ponudbo, staro mestno jedro … Je po vašem mnenju ta potencial dovolj izkoriščen?

Zorman: Ne. V Kamniku nimamo hotela. To pove skoraj vse. Kamnik ima izjemen potencial, vendar ga žal ne znamo dovolj dobro izkoristiti. Mesto je turistično premalo živo in premalo povezano s ponudbo, ki jo imamo okoli sebe.

Kaj bi morali Kamnik in Slovenija narediti, da bi turist pri nas ostal dan ali dva dlje? Ali nam manjka več povezovanja med posameznimi ponudniki?

Zorman: Danes žal vsak obdeluje svoj vrtiček in ne razumemo, da bi s sodelovanjem lahko prišli do večjega zadovoljstva gostov in posledično tudi do večjega zaslužka za vse. O sodelovanju je veliko govorjenja, premalo pa konkretnega dela. Občina ima preko Zavoda za turizem vzvode in sredstva, vendar po mojem mnenju njihovi učinki niso takšni, kot bi lahko bili.

Kako se je v zadnjih desetih letih spremenil turist, ki prihaja v Slovenijo? Je danes pomembnejše udobje, avtentičnost, stik z naravo, kulinarika ali doživetje?

Zorman: Vse našteto skupaj. Prav za to se trudim. Da je avtentično, da si v stiku z naravo in da lahko doživiš vse njene lepote. Potem pa je kulinarika pika na i. Mislim, da danes gost ne išče več samo postelje, ampak zgodbo in doživetje.

Eko Resorts, Kamnik

Če bi danes začeli povsem na novo – bi se še enkrat odločili za investicijo v turizem in glamping? Kaj bi naredili drugače?

Zorman: Če bi vedel, da me bo država v upravnih postopkih obravnavala kar 162-krat, verjemite, da se tega verjetno ne bi lotil. Za ta projekt sem imel celo povabilo v Avstriji, pa sem ga zavrnil. Tam bi tak projekt naredil brez večjih težav in predvsem s podporo okolja. V tujini investicije očitno razumejo nekoliko drugače.

In za konec: kakšen naj bo Eko Resort čez naslednjih deset let? Imate že kakšno novo idejo ali projekt, o katerem lahko danes prvič spregovorite?

Zorman: Žal mi je predvsem, da se resort kot tak ne more več razvijati. Prostorski načrti občine nam onemogočajo razvoj v smeri bazena, wellnessa in drugih spremljajočih dejavnosti, ki bi gostu omogočile daljše bivanje. Turizem se v Kamniku po mojem mnenju podpira precej selektivno. Dokler bo tako, bo tudi razvoj omejen.

Če bi lahko izbirali samo en trenutek iz zadnjih desetih let, ki vam bo za vedno ostal v spominu – kateri bi bil?

Zorman: Prvi dan, ko so prišli prvi gostje. Takrat sem ugotovil, da imam dve možnosti: ali bom projekt uspešno vodil, ali pa bodo gostje vodili mene. Po desetih letih lahko rečem – malo enega, malo drugega.

Čestitke ob 10 obletnici in vse dobro!

Zorman: Hvala.

 

slike: arhiv Matjaža Zormana

The post Intervju s podjetnikom Matjažem Zormanom: “Gostje Slovenijo poznajo bolje, kot mi sami.” appeared first on e-Maribor.

Pred desetimi leti se je začelo. Luč sveta je ugledal portal Nova24 TV, pomemben portal za odkrivanje resnice, posebej tiste, katero levi mediji radi zamolčijo.

“Čeprav smo bili na začetku bolj agresivni, da smo se prebili na medijski trg, smo zdaj dosegli raven, kjer stavimo na verodostojnost in kakovost. Ni nam več treba biti populistični – osredotočamo se na to, da naše vsebine temeljijo na preverjenih dejstvih in so zanesljive,” je ob desetem rojstnem dnevu portala Nova24TV povedal direktor Boris Tomašič. Poleg njega so ob tem jubileju dosedanji in sedanji urednik delili svoje poglede na dosežke portala in stanje medijske krajine v Sloveniji, ki razkriva globoko pomanjkanje pluralnosti.

Odgovorni urednik portala Marko Puš, ki je z Nova24TV od njenega nastanka, poudarja uspeh kljub začetnim dvomom: “Na prehojeno pot gledam z radostjo, da nam je uspelo in da sem soustvarjal to zgodbo, čeprav so nam napovedali kratek rok trajanja. Nova24TV je kljub vsem vzponom in padcem zgodba o uspehu. Je zgodba o številčno skromni ekipi ljudi z veliko delovno vnemo in še večjim potencialom za nadaljnji razvoj.” Puš vidi obletnico ne le kot praznik nekega medija, ampak “tudi jubilej medijske svobode, demokracije, pravne države in človekovih pravic, za katere se neumorno zavzemamo”.

“Medijske navade, zlasti med mladimi, se hitro spreminjajo. Nova24TV je bila med prvimi, ki so omogočili poslušanje vsebin portala. Zdaj smo na prelomni točki, kjer se prilagajamo novim tehnologijam in načinom uporabe medijev. Postopoma uvajamo umetno inteligenco, ne da bi nadomestili novinarsko delo, temveč za poenostavitev rutinskih opravil in krepitev prisotnosti na novih platformah.”

Spletni portal @Nova24TV danes obeležuje deseto obletnico. Iz skromnega začetka, ko so mu mnogi napovedovali neuspeh, posmeh ali celo odkrito sovražnost, se je portal razvil v vpliven medij, ki je postal nepogrešljiv del slovenske javne sfere. https://t.co/rCzr3zAo0W

— Nova24TV (@Nova24TV) October 15, 2025

“Sprva so se posmehovali, češ, kakšen portal bo Nova24TV in da ne bo imel nikakršnega dosega. Kmalu zatem so ga začeli napadati in ga označevati za strankarskega. Razlog za to je bil hiter vzpon portala, ki je dosegel velik vpliv in priljubljenost. Ko so videli, da posmehovanje in napadi niso zadostovali, so vključili celo organe pregona, da preganjajo urednike in novinarje portala,” se začetnih ovir spominja Jože Biščak, ki meni, da je vrednost portala v tem, da bralcem ponuja drugačen pogled na svet in dogajanje, kot ga vsiljuje medijski mainstream.

Desetletje delovanja Nova24TV je zgodba o vztrajnosti, odpornosti in zavezanosti pluralnosti. Kljub začetnemu posmehu, sistematičnim napadom in političnim pritiskom je portal dokazal, da obstaja občinstvo, ki si želi drugačen pogled na svet.

Portalu Nova24TV iskreno čestitamo tudi z našega portala e-maribor.si in jim želimo še veliko ustvarjalnih novic!

Čestitamo spletnemu portalu @Nova24TV, za 10 obletnico delovanja pic.twitter.com/NOCPN4ofob

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) October 15, 2025

The post Spletni portal Nova24TV praznuje 10 let. Čestitamo! appeared first on e-Maribor.

Slavko Avsenik, veliko ime slovenske glasbe, je bil slovenski skladatelj, harmonikar in ustanovitelj ansambla bratov Avsenik, ki je ustvaril edinstven glasbeni slog, imenovan narodno-zabavna glasba.

Rojen je bil 26. novembra 1929 v Begunjah na Gorenjskem. Glasbo je začel igrati najprej kot ljubitelj, potem pa je skupaj z bratom Vilkom Avsenikom, ki je bil akademski glasbenik, ustvaril inštrumentalni slog z značilnimi harmonijami in spremljavo, ki je postal sinonim za “slovensko narodno-zabavno glasbo”. To je bil prvi glasbeni sestav, ki je oblikoval poseben slog – oberkrainer glasbo, ki združuje elemente alpske narodno-zabavne glasbe, polke, valčka in slovenske ljudske motivike. Leta 1953 je nastal prvi Avsenikov kvintet. Kasneje je ansambel deloval kot Ansambel bratov Avsenik.

Slavko Avsenik je postal simbol slovenske glasbene identitete, njegova glasba pa povezuje Slovence doma in po svetu. Veljal je za enega najbolj vplivnih narodnih glasbenikov 20. stoletja v Evropi. Umrl je 2. julija 2015 v svojem rojstnem kraju v Begunjah na Gorenjskem, kjer je tudi pokopan. Zanimivo je, da Slavko Avsenik ni bil nikoli deležen Prešernove nagrade, kot največji kulturni ustvarjalec. Niti “post festum” ne.

Slavko Avsenik: “Če si hotel igrati, si moral imeti mir. Zato smo bili vedno tiho o politiki.”

Njihovi koncerti so v tistem času polnili največje dvorane v Nemčiji, Avstriji in Švici. Avsenikovi so imeli več kot 10.000 nastopov in prodali več kot 30 milijonov plošč, kar je za slovensko glasbo izjemen dosežek. Skladbe Ansambla Avsenik so prevajali v številne jezike. V Nemčiji in Avstriji so bile izredno priljubljene, zato je Slavko Avsenik postal tudi nosilec številnih priznanj, med drugim Red za zasluge RS Slovenije, zlata plošča in druge evropske nagrade. 

Slavko Avsenik: “Veliko smo potovali, tudi v Zahodno Nemčijo, toda vedno smo morali imeti vse pogodbe in honorarje odobrene. Nič nismo smeli sami sklepati. Vendar posebnih pritiskov vsaj da bi jaz vedel name niso izvajali.”

Žalostno je, da je bil v tujini bolj priljubljen, kot doma. Tudi sam je imel težave s komunističnim režimom, saj je postal zanimiv UDBI, ker je veliko nastopal po Nemčiji. Vse jegove turneje v tujini morale biti odobrene in vse pogodbe in finančne tokove je morala potrjevati republiška kulturna in gospodarska  institucija. Tudi nekatere pevke njegovega ansambla so morale bežati pred komunisti. Recimo Marija Ahačič Pollak ki je bila ena izmed najbolj prepoznavnih vokalk, ki so nastopale z Ansamblom bratov Avsenik, predvsem znana po izvedbi pesmi “Tam, kjer murke cveto,” je morala pred komunisti zbežati. Tudi ta je zbežala v Kanado, kjer še danes živi.

Marija Ahačič Pollak: “Saj so mi lahko zamerili, če pomislite, da sem šla, ne da bi jim povedala, da zapuščam državo. V  tistem času je bilo nemogoče, da bi to povedala komurkoli. Še moji bratje in sestre niso vedeli. Samo moji starši so vedeli, Avseniki, kje pa! Takrat so že imeli pevko, vedela sem, da ne bodo ostali brez nje.”

Družina Avsenik, ki nadaljujhe njegovo tradicijo, v Begunjah na Gorenjskem, kjer stoji tako Avsenikov muzej in Gostilna Avsenik, je ob deseti obletnici smrti zapisala: “Za vedno bo ostal v srčku. Ostajajo spomini, viže, polke, valčki. Ostaja vse Slavko, kaj ste naredili. Vsaka uspešnica, beseda, vsak ton. Počivajta v miru. Eden, edini, mojster,« so enotni spletni komentatorji, ki ob tem dodajajo, da gre za ‘kralja slovenske narodno zabavne glasbe’.”

Slavko Avsenik je umrl 2. julija 2015 v Begunjah na Gorenjskem, v starosti 85 let, po kratki in hudi bolezni. Pogreba se je udeležil tudi takratni predsednik Slovenije Borut Pahor. Na pot so ga, kljub hudi vročini pospremili številni glasbeniki v narodni noši. Ob grobu mu je igral ansambel Saša Avsenika.

The post V teh dneh se spominjamo Slavka Avsenika. Tega verjetno še niste vedeli appeared first on e-Maribor.

Mineva 14 let, odkar se je poslovil priljubljeni slovenski glasbenik Branko Jovanović, bolje znan kot Brendi. Leta 2011 je obstal ves slovenski glasbeni svet. Umrl mi je v naročju je takrat dejal, tudi že pokojni Korado Buzeti.

Glasbenik in pevec Brendi (Branko Jovanović) se je rodil 28. aprila 1962 v Šentjerneju na Dolenjskem. Živel je pri rejniški družini Kromar na Rojah, po končani osnovni in srednji elektro šoli v Ljubljani pa je začel intenzivneje nastopati na veselicah in v šolah. Svoje prve pesmi je Brendi začel pisati že v osnovni šoli. Večinoma je bil znan kot glasbenik, ki je nastopal s kitaro, učil pa se je tudi violine. Kasneje je ustanovil znano skupino Don Juan ter že kmalu izdal tudi zelo uspešno ploščo Mandarina, ki so jo prodali v nakladi sto tisoč izvodov. Po razpadu je do svoje smrti nastopal skupaj z prav tako pokojnim Koradom Buzetijem.

Bil je aktiven do zadnjega dne, do zadnje minute, saj je 19. junija 2011 umrl star 49 let, tako rekoč na odru. Nikoli ne bom pozabil zgodbe iz  njegovega zadnjega nastopa, ki jo je s solzami v očeh nekaj let kasneje pripovedoval njegov, na žalost že pokojni, pevski partner Korado Buzeti. V Lipici sta Brendi in Korado z bendom igrala na poroki. Ker bend ni bil v celotni sestavi, poleg ni bilo sina Dejana, ki je v skupini občasno igral bobne. K sreči bi lahko dejali. Zabava je v Lipici trajala do jutra zaključila se je nekje ob pol treh zjutraj. Na koncu je Brendi še zaplesal en ples z nevesto, preden so končali z nastopom. Po plesu je Brendija obšla slabost. Prinesli so mu kozarec vode. A se je nenadoma zgrudi v Koradovo naročje. Za konec je imel še toliko moči, da mu je dejal: “Ne zavrzi mojih posnetkov, ohrani jih!” Kljub zdravniški pomoči Brendiju žal ni bilo pomoči. Umrl je zaradi infarkta. Ura je bila malo pred tretjo zjutraj. 

Nekaj dni pred smrtjo se je Brendi udeležil tradionalnega piknika pod klobuki v Tivoliju in že takrat je potožil, da ga v prsih močno zbada. Imel je tudi takojšnjo napotnico za kadiologa, a jo ravno zaradi igranja na poroki v Lipici, prestavil na kasnejši dan. Žal prepozno.

Pogreb Brendija (Branka Jovanoviča Vunjaka) je potekal v sredo, 22. junija 2011, na pokopališču Šmarje–Sap. Na dan pogreba se mu je poklonilo približno 1000 ljudi, med njimi številni znani glasbeniki in prijatelji. Ker so ljudje prihajali od vsepovsod so za eno uro zamaknili tudi uro pogreba. Pogreba so se udeležili številni znani slovenski glasbeniki. Tone Košmrlj (vodja skupine Pop Design), Zlatko Dobrič, Ivan Hudnik, Natalija Verboten, Helena Blagne, Boris Kopitar, člani skupine Čuki in veliko drugih glasbenikov od blizu in daleč. Pogrebno slovesnost je spremljalo poslušanje Brendijevih uspešnic, s čimer so čustveno obeležili njegovo glasbeno zapuščino.

Glasbena zapuščina Brendija je res bogata Njegove pesmi pa se še danes prepevajo. Počivaj v miru dragi Brendi!

Mitja Grmovšek

The post Na današnji dan se je poslovil Brendi. Še nikoli objavljena zgodba z njegovega zadnjega nastopa. appeared first on e-Maribor.

To nedeljo, 13. aprila bo v Hočah veselo, kot že dolgo ne. V kulturni dvorani bo namreč potekal pravi TV maraton slovenske glasbe. Na odru se bo zvrstilo preko 30 nastopajočih. Oddaja Polka in majolka, namreč praznuje 18 let.

TV oddaja Polka in majolka je začela s prvim snemanjem oddaja 20.aprila, leta 2007. Prve kadre so, kot se spominjajo ustvarjalci posneli še s starimi beta kamerami. Prva oddaja je bila posneta v gostilni “Mihovec” v Pirničah, v občini Medvode. Od tedaj so ustvarjalci oddaje gostovali v vseh slovenskih pokrajinah in polovici slovenskih občin. Posneli so preko 800 oddaj, kar je svojevrstni rekord. 

slika iz prve posnete oddaje Polka in majolka leta 2007

Idejo o oddaji je leta 2006 dal, na žalost že pokojni, Branko Jovanovič Brendi. Želel je oddajo, ki bi potovala iz kraja v kraj, predstavljala gostujočo občino, glasbenike iz tega kraja in okolice in skrbela za promocijo slovenske glasbe. In še danes, 18 let kasneje, si ekipa ustvarjalcev oddaje tega še kako drži.

Prav Hoče, kjer je tudi sedež podjetja, ki po novem ustvarja oddajo, pa so občina, kjer bo oddaja Polka in majolka prvič gostovala. Kot je značilno za oddaje Polka in majolka, vstopnine za obiskovalce ni, saj ustvarjalci oddaje skušajo približati oddajo in slovensko glasbo širšemu občinstvu. V Hočah pa bo nastopalo kar preko 30 nastopajočih. Glasbeniki bodo prišli iz vseh slovenskih regij in pričarali res pravljično vzdušje in kot se spodobi za polnoletnost pravo praznovanje, ki ga bodo na koncu začinili še s torto.

V Hočah bodo na obletnici oddaje Polka in majolka nastopili: Ansambel. Franca Ocvirka, Ben Maj Julija, skupina Avantura, Jernej Smolinger, ansambel Abuhi, Klaudia, Ana Dušica, Mili, Anita Kralj, Andreja, Sinji Galeb, Ansambel Žibert, FS KUD Milke Zorec Hotinja vas, tamburaši KUD Hoče, Manči, DDI Črešnjevec, Robert Ficker, Zoran Cilenšek, Mark Tivadar, Štajerski Mišo, Boštjan Konečnik, Rudi Šantl, Amanda Lipuš, ansambel Vklop, etno skupina Porini pa počini, ansambel WOW,  Jože Gostiša s prijatelji, Dolomiti, Marijan Smode, družina Kidrič, družina Ferme, Božidar Wolfand Wolf, Divji muzikanti, ansambel Čakš, Milena Vračko in drugi

Prireditev pa bosta po dolgem času spet skupaj povezovala Suzana Mally in Mitja Grmovšek. Posneli bodo tudi zakulisje dogajanja, katerega pa bo vodila Zala Klopčič.

Organizatorji so poskrbeli za prost vstop, na koncu pa se bodo lahko posladkali še s torto, katero bodo pripravili v domači slaščičarni Štekar v Hočah. Dvorana bo v nedeljo zapolnjena do zadnjega kotička, pravijo organizatorji, saj je na voljo le še nekaj mest. Če bi bili tudi v radi del tega glasbenega spektakla pa morate rezervirati sedeže. To lahko storite s klicem na 070 772 260. Zagotovo bo to tudi glasbeni rekord, saj toliko nastopajočih še ni bilo na nobeni TV oddaji!

Organizatorji so na posebno obletnico povabili tudi župane občin, kjer je TV oddaja letos gostovala, posebnega priznanja pa bo deležna občina Ormož, saj je prav v tej občini TV oddaja Polka in majolka v osemnajstih letih največkrat gostovala. Vabilu se je odzval tudi Evropski poslanec Branko Grims, pa poslanka DZ RS Karmen Furman in poslanec DZ RS Andrej Kosi.

The post To nedeljo, bo v Hočah potekal pravi maraton slovenske glasbe. Vabljeni brez vstopnine appeared first on e-Maribor.

Začetki SDS sicer segajo v leto 1989, ko je bila ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), ki se je leta 1990 preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), ta pa leta 2003 v Slovensko demokratsko stranko (SDS). Stranko od leta 1992 vodi aktualni predsednik Janša.

Čas v letih od 1988 do 1992, ko so nastajali temelji demokratične in samostojne Slovenije, je ljudska govorica krstila za slovensko pomlad. SDS si danes kot naslednica tega gibanja prizadeva, da bi upravljanje države potekalo v skladu z vrednotami tega obdobja, ki je Slovence združilo v skupnih naporih za boljši jutri. Slovenska demokratska stranka je kot novonastala politična stranka slovenske pomladi nepretrgoma – od njenega začetka do danes – igrala pomembno vlogo. Že v zgodnjem obdobju slovenske demokratizacije sta bili SDZ in SDSS, njeni predhodnici, ključni akterki demokratizacije. Nadalje si težko predstavljamo slovensko politično življenje v tranziciji brez SDS. Jasno pa je tudi, kaj je pomenila SDS za strankarsko in državno politiko v zadnjih letih že relativno konsolidirane demokracije. Skratka, SDS je močno zaznamovala vsa obdobja novejše slovenske zgodovine.

Ključni cilj SDS je ustvarjanje nove kakovosti življenja, več demokracije, spoštovanja človekovih pravic in medsebojnega spoštovanja, gospodarske učinkovitosti, svobode in solidarnosti. SDS se zavzema za družbo svobodnih in dejavnih posameznikov, ki sprejema in ščiti delovanje prostega trga, hkrati pa lajša njegove socialne posledice.

Največji uspeh je SDS dosegla leta 2004, ko je z 29,08 odstotka glasov zmagala na volitvah in prevzela vodenje vlade. Na čelo vlade se je zatem zavihtela še dvakrat. Danes je s 24 poslanci druga največja parlamentarna stranka, ima pa kar štiri evropske poslance, kar je velik uspeh.

Na današnji slavnostni akademiji v Laškem bo članstvo SDS obeležilo 36. obletnico ustanovitve daleč največje stranke po številu članstev. Zbrane bo nagovoril predsednik stranke Janez Janša, podelili pa bodo tudi najvišja priznanja SDS za leto 2024. Pred slavnostno akademijo pa bo zasedal tudi svet stranke.

Predsednik stranke SDS, Janez Janša

Posebno reportažo iz akademije stranke SDS, boste lahko prebrali jutri, v nedeljo, 16. februarja, tudi na portalu e-maribor.si

The post Največja stranka v državi – SDS, praznuje 36. rojstni dan. ! appeared first on e-Maribor.

Tokratni intevju smo pripravili v ponedeljek, 20. januarja, saj danes mineva eno leto od ustanovitve stranke Glas upokojencev, pod vodstvom Pavla Ruparja. O smelih načrtih stranke, stanju upokojencev, ter odnosa vlade do starejših, se je s Pavlom Ruparjem pogovarjal Mitja Grmovšek

Leto dni je minilo od ustanovitva stranke Glas upokojencev. kaj lahko poveste o enoletni prehojeni poti?

Rupar: Res je, 20. januarja praznujemo prvo leto delovanja stranke Glas upokojencev! To je bila zelo pogumna odločitev saj živimo v času, ko imamo občutek, da gre politiki res vse narobe, česar se loti! Pa to ni le občutek, res ne gre dobro! Po pamdemiji covid so bili jezni na prejšnjo vlado, negativizem zoper tedanje vodstvo je hipnotiziral ljudje, izvolili smo novo vlado, ki pa je milo rečena, izredno slaba!

Predvsem upokojenci so na svoji koži občutili povzpetništvo in izkrivljen model novih obrazov. ničesar se niso naučili iz preteklih napak! Posledično temu so začele pokojnine realno padati, v dveh letih in pol so za 30% manjše! Kar dela stranka Glas upokojencev je borba za te ljudi! V tem letu smo imeli kdo ve koliko sej, konferenc, sprejeli več kot 80 aktov, dobili prostore, opremo, organizirali srečanja na terenu.. Ponosen sem, priznam da smo tudi utrujeni ampak z velikansko voljo nadaljevati!

Pavle Rupar, shod upokojencev

Ankete javnega mnenja vas praviloma ne uvrščajo na lestvice priljubljenosti. Kaj pripisujete temu?

Rupar: Ankete nas namenoma izpuščajo, očitno smo premočni! Sami veste, kdo vodi glavne medije in ker smo »zbudili« upokojence, ki so jih čisto vsi ignorirali in pozabili, je javno mnenje podprlo naše delovanje!

Seveda se za upokojenski glas bojijo predvsem tisti, ki si jih prilaščajo in seveda obvladujejo! Ljudem smo odprli oči, ker so vse z njimi delali, kot ne bodi ga treba! Do volitev bo tako, če pa bomo slučajno uvrščeni v ankete pa verjemite, rezultat ne bo pokazal realne slike pač pa tisto, nam v škodo!

Se je stanje upokojencev v času vlade Roberta Goloba kaj spremenilo?

Rupar: Stanje upokojencev je v času vlade Roberta Goloba, po domače, poden! 640 000 nas je, od tega jih 230 000 živi dobro! Potem je tu 120 000 tistih, ki jim ni slabo, ni jim pa kdo ve kako prijetno! Potem so ljudje, ki imajo manj kot 690 realnih evrov pokojnine, takih je 340 000 tisoč in ti ljudje životarijo! Pokojnine jim dajo le tolik, da živijo tri dedne »za silo«, potem pa borba, kako preživet zadnji teden do pokojnin, če ga sploh lahko!

Vlada Roberta Goloba je gluha za vaša prizadevanja za upokojence. Boste proteste tudi v letu 2025 nadaljevali?

Rupar: Golobova vlada in Luka Mesec, kot odgovorni za pokojnine delata z nami, kot svinja z mehom! Tako slabo upokojencem še ni bilo, kot nam je sedaj! Zato se ljudje množično zbiramo na protestih, zahtevamo, kar je naše, nič drugega nočemo! Zaenkrat posluha ni, zato se je treba te vlade čimprej otresti!

Kot rečeno, protesti so edina oblika našega opozarjanja na slabo stanje upokojencev! Če pogledate še zdravstvo in oskrbo v domovih potem smo res v krizi! Protesti se bodo nadaljevali, vsekakor! Mnogi seveda želijo, da bi bili ostejši, celo deloma bolj udarni! Na zadnjem shodu smo zato blokirali Ljubljano, nekaj deset vozil je po cetsah v prestolnici vozilo 20 km/uro. Premalo, da bi se aristokrat Golob in njegova Tina zresnila ob tem dejstvu! Zato pozivamo vse upokojence, ne glede na politično pripadnost, koga so volili, katero vero imajo, od kje so prišli, da se protestov udeležijo. Nenazadnje gre za njih in njihove pokojnine, ne za naše! Zato politična opredelitev nima pomena, vsi živimo slabo!

Upokojenci na protestu v Bruslju, slika Pavel Rupar

Kako se na vaše zahteve po večjih pokojninah odziva vlada ali predsednica države?

Rupar: Nihče se ne odziva ne vlada, še najmanj pa predsednica države! Ne odzivajo se niti na stavkajoče zdravnike, ne na delavce, niti ne na stavkajoče dispečerje na številki 112. Sprejemajo brezvezne davke, povsem nore odločitve in res! Na nikogar se ne odzivajo, kaj šele na upokojence! Nasprotno: norčujejo se iz starejših nas podcenjujejo in se nam smejijo! Hkrati pa nas kradejo, silijo v revščino.. Edino, kar nam je uspelo je bila predlani skromna božičnica, lani še te ni bilo! Pa seveda lanska uskladitev pokojnin, čeprav je bila, tako kot bo letošnja, glede na draginjo vsaj 6% prenizka!

Kakšno je vaše mnenje o evtanaziji?

Rupar: Edino, kar nam ponuja ta škodljiva vlada je evtanazija! Hudičevo delo, Satanova rešitev! Namesto, da bi poskrbeli za to, za kar se zavzema Glas upokojencev, ponujajo smrt! Smo odločno proti, zavzemamo se dolgo in lepo življenje! Skrbi me, da so starejši preveč naivni, vsaj tisti, ki to podpirajo! Je pa to vse hudičeva igra. Vprašanja, ki jih vsiljujejo starejši češ, vsem sem odveč, zakaj bi jim bil v napoto, nikogar nimam,  samo strošek sem mladim, bojim se bolezni in podobno so vsiljena ljudem v možgane! Odločno bomo proti, če pridemo v parlament bo to eden prvih zakonov, ki ga bomo ukinili in nadomestili z Zakonom o dolgem in dobrem življenju!

Pavel Rupar pred RTV, slika e-maribor.si

Kakšne aktivnosti od stranke Glas upokojencev lahko pričakujemo v letošnjem letu?

Rupar: Stranka ima smele načrte: vsekakor je postavitev odborov prva naloga, preboj v miselnost ljudi z dobrimi predlogi, delom, prizadevnostjo! Finančno smo zelo slabi, borimo se za vsak evro, sami najemamo kredite, da lahko funkcioniramo! Državne podpore ali donatorjev nimamo, zaenkrat! A imamo upanje in voljo, preveč ljudi je v slabem življenjskem stanju, denarja nimajo, životarijo.. Seveda so tu tudi druge stvari, ni vse denar! Srečanja, dobrodelnost, opozarjanje na težave našega in evropskega prostora, borba za vsakega človeka in kdo ve koliko še je tega, nas bo vodila do volitev!

Potem pa.. kakor bodo ljudje odločili! Če jim je dobro pod vlado Goloba, naj ga volijo, če želijo Erjavca nazaj, naj ga imajo! Politično smo na sredini, upokojenci smo vsi na istem! Je dobro desnim in levim volivcem in je slabo desnim in levim upokojencem! Sami se morajo odločiti ali bodo živeli, kot so in kot živijo ali pa nas bodo podprli v zaupanju in upanju, da bomo za njih stanje spremenili, seveda pa je pogoj, da pridemo v DZ! Najbolj neumno pa je, da se nekateri tolažijo češ, še nič niste naredili za nas. Ne, nismo še! Nismo vlada, nismo v parlamentu, samo na ulicah smo in delamo.. Ko se boste odločili drugače, kot ste se odločali do sedaj pa le potrkajte na naša vrata.

Intervju pripravil Mitja Grmovšek, slike: arhiv Pavla Ruparja

The post Intervju, Pavel Rupar: “Stanje upokojencev, v času vlade Roberta Goloba, je poden!” appeared first on e-Maribor.

Slovenska demokratska stranka je danes v Mariboru s tradicionalno slavnostno akademijo obeležila 35. obletnico ustanovitve stranke.

Slavnostna akademija se je začela s spominom na člane stranke, ki jih ni več med nami, nato pa se nadaljevala s kulturnim programom. Zbrane je prvi nagovoril predsednik odbora SDS Maribor Franc Kangler. Mariborski odbor gosti tokratno slavnostno akademijo in obletnico. “To, da smo se ob 35. obletnici zbrali v Mariboru, je za nas, ki tukaj kreiramo lokalno in državno politiko, veliko priznanje,” je povedal Kangler.

Nato je spregovoril predsednik stranke Janez Janša. V uvodu je spomnil na številne člane stranke, ki so od zadnje slavnostne akademije, torej v zadnjem letu, zapustili svet. “Izgubili smo številne predane članice in člane, ki so zaslužni za to, da je Slovenska demokratska stranka najbolj uspešen politični projekt v zgodovini samostojne Slovenije,” je povedal.

Janša je tudi napovedal velik shod v Ljubljani. “To budnico bomo organizirali na prvi pomladni dan letošnjega leta, 21. marca na Kongresnem trgu v Ljubljani,” je napovedal. SDS bo na shod povabila vse “ljudi dobre volje”, ki jim je mar za Slovenijo.

Slovenska Demokratska stranka je tudi tokrat podelila priznanja najzaslužnejšim odborom in posameznikom v let 2023. Tako sta priznanje med drugim dobila dobila Slovenska demokratska mladina Maribor in mestni odbor SDS Maribor.

Zlati znak SDS sta prejela tudi člana mestnega odbora Maribor, Franci Brunček in Franc Mlinarič.

Slovenska demokratska stranka je predstavila tudi kandidate za Evropske volitve. Ti so: Evropska poslanka in nosilka liste Roman Tomc, Evropski poslanec Milan Zver, Aleš Hojs, podpredsednik SDS in nekdanji notranji minister, poslanca Franc Breznik in Branko Grims, Franc Kangler, nekdanji župan Maribora in predsednik SDS Maribor, Alenka Forte, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje in predsednica strokovnega odbora za zdravje SDS, Karin Planinšek, članica podmladka SDS in Zala Tomašič, mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine.

video: Nova24V

The post Na akademiji SDS v Mariboru. “SDS je stranka srčnih in delovnih Slovencev, janšistov pač!” appeared first on e-Maribor.

Ansambel Upanje so štirje mladi fantje, ki so svojo glasbeno pot začeli zelo zgodaj, danes so fantje stari 22, 25 in 26 let in kot skupina že obeležujejo 10. obletnico delovanja. Člani so: Marcel Šafarič, Niko Zorko, Klemen Zavec in Žiga Viher. Sedež ansambla je v Zagojičih, v občini Gorišnica.

V nedeljo, 29. oktobra, ob 17:00, se bo v Večnamenski dvorani v Gorišnici odvil veliki koncert ansambla Upanje, ki so skupaj s številnimi gosti pripravili čudovit program.

Ansambel Upanje so v teh letih dosegli veliko festivalskih nagrad. Kljub njihovi mladosti že 10 let zabavajo ljudi po različnih zabavah in veselicah!

2022
• Festival pod Pohorjem 2022; Plaketa Tineta Lesjaka (1. nagrada strokovne komisije)
• Festival NZG Ptuj 2022; ORFEJ za najboljši ansambel med ostalimi (nekvintetovskimi) zasedbami
• Festival NZG Ptuj 2022; Najboljša skladba po izboru občinstva – “Hišica ob morju”

2021
• Festival NZG Ptuj 2021; Najboljša skladba po izboru občinstva – “Nedosegljiva”
2019
• Festival Graška Gora poje in igra 2019; Srebrni pastirček
• Festival Cerkvenjak 2019; zmagovalci občinstva
• Festival Dolenjske Toplice 2019; nagrada za najboljšo instrumentalno izvedbo
2017
• Festival Loborfest: Srebrni bariton (nagrada strokovne komisije)
• Festival Loborfest: Nagrada za najboljši aranžma – »Daj, daj«
• Šov »Glasbeni skavt« na TV GOLICA; 2. mesto – »Domači lepi kraj«
2016
• Festival Vurberk; 3. mesto za besedilo – »Ptujske ulice« (Avtor: Primož Kirič)
2015
• Festival Cerkvenjak; 1. mesto strokovne komisije – »Sanjal sem«

Na koncertu bodo zaigrali svoje skladbe in gostili imenitne glasbene goste s katerimi vam pripravljajo čudovit program z najlepšimi skladbami iz zakladnice narodno-zabavne glasbe!

GLASBENI GOSTJE NA KONCERTU BODO:
– Skupina Zaka’ pa ne
– Ansambel Štrk
– Ansambel Opoj
– Ansambel Razplet
– Ansambel Glas
– Vera Šolinc
– Rudi Šantl
– Larisa Majcen
– Primož Kirič
– citrarka Petra Grabrovec

Koncert bo povezoval: Domen Hren

Niko Zorko, vodja ansambla, je povedal: “Člani ansambla Upanje se izredno veselimo dogodka, ki se nam obeta, pa čeprav je to za nas do sedaj največji projekt. Za nami je že en kup priprav in ogromno dela; prav tako tudi  v prihodnjih dneh vse do koncert ne bomo počivali. Radi bi in vse moči bomo usmerili v to, da bo koncert izpeljan v popolnosti, da si ga bodo obiskovalci zapomnili. Pripravili smo lep program z imenitnimi gosti in komaj čakamo, da se vse skupaj začne!” 

Več o koncertu najdete na njihovi Facebook strani

The post Ansambel Upanje praznuje 10 let appeared first on e-Maribor.

Zgodnje jutro, 19. junija 2011, bo za vedno z žalostjo v srcih zapisano v zgodovini slovenske glasbe. Takrat je namreč na enem izmed svojih nastopov za vedno zaprl oči Branko Jovanovič Brendi.

Bila je sobota, 18. junij 2011 in pripravljala se je poroka, ki potekala zasebno, v sklopu turističnega dela Lipice. Branko Jovanovič Brendi, njegov ansambel in Brendijev prijatelj (žal že pokojni) Korado Buzeti pa so bili že v polnem zagonu. Ohcet seveda terja od nastopajočih popolno angažiranost. In ta je vse do konca minila v Brendijevem slogu-veselo. Ob koncu je Brendi zaplesal celo z nevesto. 

A mu je kasneje postalo slabo. Ko je šel po kozarec vode, se je zgrudil. Takoj je do njega stekel njegov prijatelj Korado, takoj so ga začeli oživljati, kot tudi reševalci, a žal neuspešno. Korado je takrat povedal, da mu je Brendi tako rekoč umrl v naročju.

slika, arhiv TV oddaja Polka in majolka

Brendijeva smrt je 19. junija, v nedeljskem jutru presenetila marsikoga, najbolj pa slovenski glasbeni svet. To, da je bil vedno nasmejani in dobrosrčni pevec zelo priljubljen, dokazuje množičen obisk pogreba, saj se je Brendiju, na dan pogreba, v sredo, 22. junija poklonilo okoli 1000 ljudi, med njimi tudi številni glasbeniki. Tako se je od njega poslovil Tone Košmrlj, takratni vodja Pop Designa, pa tudi legendarni Zlatko Dobrič ter Ivan Hudnik, pevka Natalija Verboten, Helena Blagne, Boris Kopitar in številni drugi. Rdeče vrtnice so v grob položili tudi Čuki, med pogrebno slovesnostjo pa so odmevale Brendijeve nepozabne glasbene uspešnice.

Danes njegovo pot nadaljuje sin Dejan Vunjak, skupa s skupino Brendijeve barabe.

Se je pa včeraj tudi naša ekipa, portala e-maribor.si, odpravila na pokopališče Šmarje-Sap in se Brendiju poklonila s prižiganjem sveč. 

POČIVAJ V MIRU BRENDI!

The post Spomin! Na današnji dan, je umrl pevec Brendi! Naša ekipa je obiskala njegov grob! appeared first on e-Maribor.