Tokrat smo v našo družbo povabili zanimivega človeka. Prihaja iz malega kraja Kozje v središču Kozjanskega. Je gradbeni tehnik z več kot desetletjem praktičnih izkušenj na področju gradbeništva in projektiranja.  Izkušnje je pridobival v Sloveniji in Nemčiji. Deloval je tudi v Slovenski vojski. Kljub mladim letom, šteje jih komaj 33, se je odločil da bo vložil kandidaturo za župana občine Kozje. V našo družbo smo povabili Denisa Žučka.

1. Gospod Žučko, kljub mladosti ste se odločili za kandidaturo za župana občine Kozje. Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi in zakaj menite, da občina potrebuje spremembe?

Odločitev je padla predvsem na podlagi pogovorov znotraj trenutne svetniške skupine SDS Kozje. Po teh pogovorih, smo nekako bili mnenja, da občina Kozje potrebuje nekako nov zagon, nov veter. Pripravili smo program, ki zajema ključne točke, kjer je občina nekako zaspala. Govorim predvsem o gospodarstvu, infrastrukturi na obrobnih predelih občine, zdravstva, varnosti in kulturni dediščini po vseh krajih občine.

2. Kandidirate kot strankarski kandidat SDS, vas podpira še katera politična stranka?

Kandidiram kot kandidat stranke SDS. Z ostalimi strankami se glede kandidature še nismo pogovarjali. Bistvo kandidature je sicer tudi to, da mora biti občina tukaj za vse občane iz vseh predelov občine, ne glede na politične pripadnosti.

Denis Žučko s predsednikom SDS, Janezom Janšo

3. Kako nameravate spodbuditi razvoj gospodarstva v občini Kozje? Ali vidite priložnosti predvsem v obrti, malem podjetništvu ali tudi v prihodu novih investitorjev?

Kar se tiče podjetništva, moram najprej povedati, da imamo v občini Kozje ogromno zelo uspešnih obrtnikov, podjetnikov in podjetij, ki izdelujejo vrhunske izdelke. Zelo pomembno je, da se občina z njimi pogovarja in sodeluje ter jim omogoči razvoj podjetij. Zato je tukaj ključna obrtno-poslovna cona, ki že predolgo let stagnira prazna.
Glavna prioriteta torej je, da se obrtno-poslovna cona zažene in se najprej ponudi zemljišča domačim podjetjem iz občine Kozje in nato seveda tudi ostalim.

4. Kakšne načrte imate za razvoj obrtno-poslovne cone? Kako bi zagotovili, da bi ta postala prostor novih podjetij in delovnih mest?

V obrtno-poslovni coni je potrebno najprej rešiti lastništvo zemljišč. Zato se bo potrebno že prvi dan nastopa mandata začeti pogajati z lastniki le-teh. Potem pa je seveda potrebno ta zemljišča z dobrimi pogoji tudi ponuditi podjetjem, ter jim pri tem nuditi podporo. Zanimanja s strani podjetij je bilo že ogromno, tako da menim, da bi jo lahko relativno hitro zapolnili, kar seveda pomeni, da bodo na voljo nova delovna mesta, ki so v taki občini kot je Kozje zelo pomembna.

5. Kozjansko ima številne turistične potenciale. Kako bi povezali turistične ponudnike, lokalne kmetije, gostince in kulturne znamenitosti, da bi obiskovalci v občini ostali dlje časa?

V občini Kozje se je zelo dobro razvil športni turizem, ki so ga zagnali predvsem lastniki Kozjanskega dvora. To privablja na naše športne objekte raznovrstne reprezentance, ekipe in športnike. Zato jim je potrebno tudi zagotoviti s strani občine ugodne razmere, kot je npr. igrišče z umetno travo. Kar se tiče povezovanja ponudnikov turističnih storitev, moram povedati, da med sabo že dobro sodelujejo, občina pa jim mora seveda zagotoviti ugodno okolje za delovanje. Prvi korak v pravo smer je že bil storjen z ustanovitvijo Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Kozje. Vzpostaviti bi bilo potrebno skupno turistično mrežo v kateri bi obiskovalec dobil celoto. Torej v kompletu nastanitev, izlete, potem razne degustacije, ogled kmetij, obiski kulturnih znamenitosti itd.

6. Kmetijstvo je za številne družine na Kozjanskem še vedno pomembna gospodarska dejavnost. Kako bi občina lahko učinkoviteje pomagala družinskim kmetijam in mladim, ki želijo prevzeti kmetije?

V prvi vrsti je potrebno zmanjšati administrativna bremena, torej zagotoviti manj birokracije. Potrebno je tudi poenostaviti trženje in poslovanje kmetov in olajšati prodajo kmetijskih izdelkov. Absolutno je potrebno zagotoviti tudi lokalno samooskrbo. Občina mora spodbujati povezovanje lokalnih pridelovalcev in potrošnikov, ter prisluhniti težavam obojih.

7. Bi podprli konkretne ukrepe za večjo lokalno samooskrbo, denimo vključevanje lokalnih pridelovalcev v oskrbo šol, vrtcev in drugih javnih ustanov?

Absolutno. To je nujno potrebno.

8. Prebivalci obrobnih delov občine pogosto potrebujejo dobro urejene ceste za vsakodnevne opravke. Kako bi izboljšali vzdrževanje in obnovo občinskih cest ter zagotovili bolj enakomeren razvoj vseh krajev?

Potrebno bi bilo opraviti ogled vseh cest v celotni občini ter ustanoviti kategorije po nujnosti. Na podlagi tega pa seveda narediti sistematični večletni plan obnove in vzdrževanja. Tako bi preprečili, da pride do sanacije šele takrat, ko je cesta že zelo uničena.

9. Kakšen je vaš pogled na gradnjo pločnikov in zagotavljanje varnih poti za pešce, zlasti za otroke, starejše in druge ranljive udeležence v prometu?

Seveda je nujno potrebno zagotoviti varne prehode pešcev, kjer je to potrebno in mogoče. Predvsem kjer so avtobusne postaje, mora biti zagotovljen varen prehod otrok. Med prednostnimi nalogami je seveda tudi ureditev pločnika ob regionalni cesti stari trg-Pilštanj-Lesično.

10. Obvoznica Kozje je pomembno prometno vprašanje. Kako bi kot župan pristopili k temu projektu in kako bi sodelovali z državo, da bi se postopki premaknili naprej?

Obvoznica Kozje sovpada z rešitvijo obrtno-poslovne cone. Torej v sklopu tega, bi nujno bilo treba narediti tudi obvoznico iz cone mimo trga Kozje proti Vetrniku. Jaz sam večjih težav ne vidim. Potrebno bi bilo pripraviti projekt ter ga predstaviti pristojnim institucijam.

Denis Žučko

11. Kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral imeti center za zaščito in reševanje v občini Kozje? Katere konkretne izboljšave bi prinesel občanom?

Ob obstoječem gasilskem domu v Kozjem, bi center za zaščito in reševanje zagotavljal prostore za civilno zaščito, rdeči križ, reševalne enote, policijo, prve posredovalce in gasilsko poveljstvo občine. S tem bi omogočili štabno vodenje ob večjih dogodkih.

12. Prostovoljna gasilska društva in druge reševalne službe so pogosto prvi, ki priskočijo na pomoč. Kako bi zagotovili ustrezno financiranje, opremo, usposabljanje in dobre pogoje za njihovo delo?

Zagotavljati je potrebno podporo ustreznemu financiranju sistema zaščite, reševanja in obveščanja. Gasilskim društvom je potrebno zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo za usposabljanje in izobraževanje. Občina bi morala z gasilsko zvezo in posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi pripraviti večletni investicijski načrt potreb, v katerega bi zajeli vse potrebe od opreme, do mehanizacije in usposabljanja. Tako bi lahko večje naložbe načrtovali več let vnaprej. Seveda je potrebno redno spremljati tudi državne razpise. Prav tako je potrebno enakomerno obravnavati prav vsa prostovoljna gasilska društva glede na njihove potrebe v celotni občini.

13. Kako bi zagotovili kakovostne pogoje za otroke v občini ter ustrezno podporo osnovnima šolama v Kozjem in Lesičnem? Kje vidite največ možnosti za izboljšave?

Predvsem preko kakovostne ponudbe šolskih ter zunajšolskih programov za otroke in mlade. Nujno je potrebno tudi zagotoviti sredstva za plavalne tečaje, šolo smučanja ter kvalitetne šolske tabore in šolo v naravi. Zagotavljati pa tudi kakovostne, čim krajše in celovito pokrite šolske prevoze.

14. Športna društva pomembno prispevajo k zdravemu življenju mladih in povezovanju skupnosti. Kako bi jim občina lahko bolj pomagala in kakšen je vaš načrt za razvoj športne infrastrukture, zlasti igrišča z umetno travo?

Potrebno je predvsem prisluhniti potrebam športnim društvom ter jim zagotoviti ustrezno športno infrastrukturo in njeno vzdrževanje. V tej smeri je bil v zadnjih nekaj letih narejen velik korak naprej, predvsem po zaslugi naše svetniške skupine v tem mandatu. Igrišče z umetno travo bi spodbudilo ekipe, reprezentance, da bi še z večjim veseljem prišli trenirat v Kozje, kar seveda pomeni spodbujanje športnega turizma v občini.

15. Kozje in okoliški kraji imajo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Kako bi poskrbeli za ohranjanje trga Pilštanj ter drugih zgodovinskih trgov in znamenitosti, da bi ti ostali živi tudi za prihodnje generacije?

Trg Pilštanj je žal specifika v naši občini, kar pomeni, da bo potrebno vložiti nekaj truda da pride do dogovora z lastniki, vendar tu smo zelo odločeni, da trg Pilštanj uredimo in preprečimo nadaljnjo razpadanje trga. Verjamem, da kjer je volja je tudi pot. Tudi pri vseh ostalih trgih je seveda potrebno zagotavljati redno vzdrževanje in urejanje pročelij spomeniško zaščitenih stavb.

Denis Žučko

16. Kako bi spodbudili kulturna društva, lokalne ustvarjalce in organizatorje prireditev ter hkrati kulturo še bolj povezali s turističnim razvojem občine?

Predvsem z oglaševanjem in financiranjem kulturnih in muzejskih infrastruktur, društev, kvalitetnih prireditev, razstav itd. V občini že imamo vrhunsko infrastrukturo za tovrstne prireditve, kot so npr. Grad Podsreda, zapori, stara šola, kinodvorana… Tako, da tu se definitivno da veliko iztržit.

17. Dostop do zdravnika in drugih zdravstvenih storitev je za prebivalce manjših občin pogosto velik izziv. Kaj bi lahko občina Kozje storila za boljšo dostopnost zdravstvene oskrbe?

Tukaj je potrebno s pristojnimi institucijami nujno pridit do dogovora o nabavi reševalnega vozila, saj reševalno vozilo iz Šmarja pri Jelšah v odročnejše kraje naše občine pogosto potrebuje več kot 1 uro, kar je v nujnih primerih usodno in nedopustno. Hkrati se bomo zavzemali za ponovno vzpostavitev rednega zdravniškega dežurstva v Kozjem.

18. Staranje prebivalstva prinaša vse večje potrebe po pomoči na domu, socialni oskrbi in drugih oblikah podpore. Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših in pomagali tistim, ki živijo sami?

Tukaj lahko rečem, da smo izjemno ponosni na dom starejših Kozje, ki je bil po dolgih letih boja občinskega odbora SDS tudi pred tremi leti zgrajen. Dom nudi udobno in zelo kvalitetno bivanje upokojencev. Krepili bomo tudi storitev PROSTOFER, ki se je v naši občini odlično prijela in se tudi kvalitetno izvaja.

Denis Žučko

19. Kakovosten občinski prostorski načrt je temelj za prihodnji razvoj. Kako bi zagotovili dovolj možnosti za gradnjo stanovanj, razvoj podjetij in ohranjanje kmetijskih zemljišč, ne da bi pri tem zanemarili potrebe krajanov?

Preverili bi obstoječa stavbna zemljišča in možnosti njihove boljše izrabe. Prednost bomo namenili zapolnjevanju obstoječih naselij in širitvam na območjih, kjer je zagotovljena ustrezna infrastruktura. Posebno pozornost bomo namenili mladim družinam in posameznikom, ki si želijo ustvariti dom v domačem kraju.

20. Kaj bodo vaši prvi koraki, če postanete župan občine Kozje?

Težko se odločim samo za enega (smeh). Definitivno bo prvi korak rešitev obrtno-poslovne cone ter obvoznice. Namreč ustvarjanje pogojev za podjetništvo ter delovna mesta so naše prioritete. Obljubljam pa, da bom župan vseh, zato bodo v primarnem planu tudi potrebe občank in občanov v odročnejših in v zadnjih letih pozabljenih predelov.

Hvala, da ste si vzeli čas, za naš portal in vse dobro v tekmi za župana

Iskrena hvala!

slike: Denis Žučko osebni arhiv, Intervju: M.G.

The post Intervju Denis Žučko: “Občina Kozje potrebuje nov zagon!” appeared first on e-Maribor.

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes uradno povedal, da  na letošnjih lokalnih volitvah ne bo kandidiral za župana. Prav na naši FB strani smo to novico zapisali prvi, že pred mesecem dni.

Župan Arsenovič je tako danes uradno spregovoril o svoji kandidaturi na letošnjih lokalnih volitvah in potrdil, da se za ponovno kandidaturo ne bo odločil. Kot je povedal, je svojo nalogo opravil, zato je sprejel osebno odločitev, da na prihajajočih lokalnih volitvah ne bo več kandidiral za župana Mestne občine Maribor.

Tekma za županski stolček je tako povsem odprta. Že nekaj časa podpise za kandidaturo zbira radijski voditelj Bor Grajner, ki želi kandidirati kot neodvisni kandidat s podporo volivcev. A zbiranje podpisov mu očitno ne gre najbolje od rok. Njegova stojnica pred občino namreč večinoma sameva.

Za kandidaturo pa se je odločil tudi Andrej Bauman, mestni svetnik na Listi Saše Arsenoviča. Tudi on naj bi kandidiral s svojo listo, potihem pa celo računa na to, da bo del sedanjih Arsenovičevih svetnic in svetnikov prestopil na njegovo listo. Podjetnik Bauman sicer velja za najbogatejšega mariborskega mestnega svetnika, njegovo premoženje, kot piše portal Požar report,  pa naj bi bilo vredno več milijonov evrov. Ko gre za overjene podpise za vložitev županske kandidature, pa je Bauman, kot piše omenjeni portal, prepričan, da je zbiranje podpisov na stojnicah pred občino oziroma na Glavnem trgu že preživeta in zastarela metoda. V tej luči je še toliko bolj zanimivo pismo, ki smo ga prejeli v naše uredništvo, kjer naj bi delavci javnega holdinga morali prispevati podpise za kandidaturo Baumana. Članek o tem smo objavili TUKAJ!.

Kot pravi pregovor: jabolko ne pade daleč od drevesa. Tako kot Arsenović je očitno tudi svetnik njegove liste Andrej Bauman dobro podkovan z različnimi političnimi prijemi, ki so na meji regularnega.

Kdo bo kandidat Gibanja Svoboda ni še povesem znano. Dve leti so se svetniki Svobode namreč “šlepali” na Arsenovića, a bi morali za to prevzeti tudi odgovornost za vse slabe investicije. Je pa novodobni “senčni kralj opozicije” Robert Golob iz Svobode, menda klical Milana Jarca, lastnika znanega mariborskega podjetja Avto Jarc, in ga nagovarjal, naj za Svobodo kandidira za župana, a dobil močno košarico.

Na desni strani vladnih strank, pa ni še nič dorečenega. Bomo pa o tem poročali v naslednjem tednu. 

The post Maribor bo letos dobil novega župana. Arsenovič ne bo več kandidiral. Pritiska pa Bauman? appeared first on e-Maribor.

Je to sploh možno? Ustavno sodišče v zadevi Patria še vedno ni odločilo glede odškodnine v višini 886 tisoč evrov ki jo zaradi krivega sojenja zahteva Janez Janša.

Čeprav je od vložitve ustavne pritožbe minilo že precej časa, Ustavno sodišče Republike Slovenije še vedno ni sprejelo odločitve glede odškodninskega zahtevka predsednika SDS Janeza Janše v zadevi Patria. Janša zaradi, po njegovem prepričanju, protipravnega kazenskega pregona in sojenja zahteva približno 886.000 evrov odškodnine. Piše portal info360.

Po informacijah, ki so na voljo, je ustavno sodišče zadevo znova obravnavalo tudi na seji pred približno desetimi dnevi. Šlo je za ustavno pritožbo SDS zoper zavrnilno sodbo Višjega sodišča v Mariboru, ki je odločalo o odškodninskem zahtevku. Kljub obravnavi pa odločitve tudi tokrat ni bilo.

Dolgotrajno odločanje odpira številna vprašanja. Gre za primer, ki že vrsto let buri slovensko javnost, zato mnogi pričakujejo jasen odgovor najvišjega varuha ustavnosti. Dejstvo, da odločitve še vedno ni, je povzročilo številna ugibanja o razlogih za zavlačevanje postopka.Nekateri viri ob tem pravijo, da naj bi se sodniki izogibali sprejetju odločitve zaradi občutljivosti primera in morebitnih posledic za njihove nadaljnje kariere. Teh navedb ni mogoče neodvisno preveriti, zato ostajajo na ravni neuradnih informacij.

Po neuradnih ocenah poznavalcev bi lahko v primeru, da bi ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrnilo, SDS postopek nadaljevala pred Evropsko sodišče za človekove pravice. Tam bi skušala dokazovati, da so bile Janši v postopkih kršene človekove pravice ter da je upravičen do zahtevane odškodnine.

Primer Patria ostaja eden najbolj odmevnih sodnih primerov in največja sramota slovenskega sodstva v zgodovini samostojne Slovenije. Zato javnost upravičeno pričakuje.

The post Zakaj ustavno sodišče še vedno ni odločilo o odškodnini za Janšo v zadevi Patria? appeared first on e-Maribor.

V glavah levih odločevalcev se očitno dogaja nekaj neverjetnega. Tokratna ideja mariborskega župana Arsenoviča je ta, da bi iz Slomškovega trga odstranil avtomobile.

Župan Saša Arsenovič očitno ne razmišlja le o tekočem mandatu, temveč že o tretjem. Sodeč po njegovih potezah, ki so v zadnjih letih temeljito preoblikovale mestno jedro Maribora, si želi zapustiti pečat – ne glede na ceno, ki jo plačujejo občani, podjetniki in obiskovalci mesta.

Spomnimo. Najprej je zaprl Koroško cesto. Nato si je pred svojo restavracijo postavil fontano, kar je pri mnogih sprožilo vprašanja o prioritetah mestne oblasti. Sledila je obsežna prenova Lenta in zaprtje območja za avtomobilski promet. Rezultat? Številni obiskovalci iz drugih krajev Lenta preprosto ne obiščejo več. Parkirišč je malo ali skoraj nič, dostop je otežen, mestno jedro pa vse bolj sameva. Namesto da bi mestna oblast iskala ravnotežje med razvojem, dostopnostjo in potrebami meščanov, se zdi, da nadaljuje z istim vzorcem. Zdaj je na vrsti Slomškov trg.

Župan vztraja, da se celotna površina trga in okoliških ulic preuredi v območje za pešce, z dovoljenim prometom kolesarjev, pri čemer bodo pešci imeli prednost. Avtomobilski dostop bo dovoljen le za stanovalce, dostavo in intervencijska vozila. Vsa parkirna mesta za osebne avtomobile bodo odstranjena. Dostop bo nadzorovan s potopnimi stebrički, hitrost pa omejena na 20 km/h. Na papirju se sliši moderno in trajnostno. V praksi pa to pomeni še en udarec za dostopnost mestnega jedra.

Slomškov trg ni le estetski prostor za razglednice in turistične brošure. V neposredni bližini je Slovensko narodno gledališče Maribor, številne ustanove, cerkev, tudi številni lokali. Že zdaj primanjkuje parkirišč. Obiskovalci predstav, starejši, družine z otroki in ljudje iz okoliških krajev se pogosto znajdejo v situaciji, ko krožijo po mestu in iščejo prosto mesto – ali pa se odločijo, da sploh ne pridejo.

Vprašanje je preprosto: komu je namenjeno mestno jedro? Turistom za enodnevni obisk? Kolesarjem? Ali tudi meščanom in obiskovalcem, ki v mesto prinašajo življenje, kulturo in potrošnjo?

Maribor se sooča z demografskimi izzivi, praznimi poslovnimi prostori in upadanjem živahnosti v centru. V takšnih razmerah bi pričakovali ukrepe za oživljanje mesta, ne pa dodatno zapiranje prometnih poti in ukinjanje parkirnih mest brez jasne, celovite prometne strategije. Mesto tako potrebuje dialog, ne enostranskih odločitev. Potrebuje uravnotežen razvoj, ne eksperimentov. Predvsem pa potrebuje župana, ki posluša tudi tiste, ki se z njim ne strinjajo.

Če so dosedanje poteze uvod v novo volilno kampanjo, potem se bo razprava o prihodnosti Maribora šele zares začela. In občani bodo morali jasno povedati, kakšno mesto si želijo – dostopno in živo ali zaprto in vse bolj prazno.

The post Maribor bo ostal brez parkirišč, brez dostopa, brez posluha? Arsenovič pa gradi teren za tretji mandat? appeared first on e-Maribor.

Rosvita Pesek, dolgoletna novinarka, urednica in voditeljica oddaje Odmevi, očitno misli s svojo politično potjo resno, naj bi potrjeval tudi program, s katerim namerava nastopiti na prihajajočih lokalnih volitvah.

Njena odločitev sovpada z nedavno razburjajočo novico, ki je presenetila domačo in tujo javnost: v središču Ljubljane naj bi bili v prazničnem času prepovedani spontani ulični nastopi z glasbenimi inštrumenti.

Po informacijah, portala Megasvet.si naj bi pobudo za prepoved uličnih nastopov predlagala prav Rosvita Pesek. V eni izmed svojih objav je že pred tedni zapisala:

“No, to ni to. Škoda,“
…ko je med iskanjem prazničnega vzdušja slišala le glasne trubače.

A zdi se, da ta objava ni bila zgolj čustvena reakcija, temveč del širše vizije. Po naših zanesljivih informacijah se Rosvita Pesek na volitvah prihodnje leto namerava potegovati za položaj županje Ljubljane. Kot pravi navdih Pesekove mnogi omenjajo primer Danice Simšič, ki se je po osamosvojitvi preselila iz televizije v politiko – najprej kot poslanka, nato županja. Pomembno vlogo pa naj bi imela tudi skrb za ohranjanje slovenske identitete in kulturnih vrednot.

Da voditeljica Odmevov s svojo kandidaturo, s katero bo v kratkem seznanila delodajalce s Kolodvorske in gledalce informativnega sporeda, misli povsem resno, dokazuje tudi program, s katerim namerava nastopiti na volitvah. V dokumentu z naslovom Naredimo našo prestolnico spet slovensko, tako najdemo številne ukrepe, s katerimi bi Rosvita Pesek našo prestolnico zares zopet naredila slovensko. Končno nekdo!

Zagotovo bo Rosvita pesek, županu Jankoviču močna konkurenca, če se bo za kandidaturo res odločila.

The post Voditeljica Odmevov Rosvita Pesek, bo kandidatka za županjo Ljubljane? appeared first on e-Maribor.

[vc_row][vc_column][vc_column_text]Čistke levih se na RTV nadaljujejo. Po tem, ko je nova oblast zamenjala celotno vodstvo in postavilo na ta mesta svoje podanike,, so ukinili tudi oddajo Arena. 

Od gledalcev se je na družbenem omrežju X poslovil Pirkovič. Kot je med drugim zapisal, so v Areno vabili vse. “Pomagali ljudem v stiski in odpirali medijski prostor. Z dejstvi in posnetki,” je dodal.[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VQaXJrb3ZpJUM0JThEJTNBJTIwU2xpJUM1JUExaW0lMkMlMjBkYSUyMHNlbSUyMGJpbCUyMHphZG5qaSVDNCU4RCUyMG5hJTIwZWtyYW51LiUyMFBydmElMjBuYSUyMHVkYXJ1JTIwJTI2cXVvdCUzQmRlcG9saXRpemFjaWplJTI2cXVvdCUzQiUyMHZsYWRlJTIwUm9iZXJ0YSUyMEdvbG9iYSUyMGplJTIwQXJlbmEuJTIwTmUlMjBwYSUyMCVDNSVBMWUlMjBUYXIlQzQlOERhLiUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0LmNvJTJGQ0FiQ1ptVkU3UiUyMiUzRWh0dHBzJTNBJTJGJTJGdC5jbyUyRkNBYkNabVZFN1IlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGcCUzRSUyNm1kYXNoJTNCJTIwcGV0ZXIlMjBqYW5jaWMlMjAlMjglNDBwZXRlcmphbmNpYyUyOSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRnBldGVyamFuY2ljJTJGc3RhdHVzJTJGMTcwNDg4NDM5OTYyMjIzNDIxMCUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFU2VwdGVtYmVyJTIwMjElMkMlMjAyMDIzJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRmJsb2NrcXVvdGUlM0UlMjAlM0NzY3JpcHQlMjBhc3luYyUyMHNyYyUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGcGxhdGZvcm0udHdpdHRlci5jb20lMkZ3aWRnZXRzLmpzJTIyJTIwY2hhcnNldCUzRCUyMnV0Zi04JTIyJTNFJTNDJTJGc2NyaXB0JTNF[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]Odločitev je razburila tudi Evropsko poslanko Romana Tomc, ki je zapisala, da se “čistka nadaljuje”. Podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo, evropsko poslanko in vodjo delegacije Sophie in ‘t Veld, ki je v času vlade Janeza Janše v Sloveniji preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji, in komisarko za človekove pravice pri Svetu Evrope Dijano Mijatović okrcala, da za trenutno stanje tudi one nosijo odgovornost. Evropsko komisijo, Svet Evrope in Evropski parlament pa pozvala k ukrepanju.[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VQbyUyMHBvcG9sbmVtJTIwcG9saXRpJUM0JThEbmVtJTIwcHJldnplbXUlMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZSVFZfU2xvdmVuaWphJTNGcmVmX3NyYyUzRHR3c3JjJTI1NUV0ZnclMjIlM0UlNDBSVFZfU2xvdmVuaWphJTNDJTJGYSUzRSUyQyUyMHphJTIwa2F0ZXJlZ2ElMjBzdGUlMjBvZGdvdm9ybmklMjB0dWRpJTIwdmklMkMlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZWZXJhSm91cm92YSUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFJTQwVmVyYUpvdXJvdmElM0MlMkZhJTNFJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnR3aXR0ZXIuY29tJTJGU29waGllaW50VmVsZCUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFJTQwU29waGllaW50VmVsZCUzQyUyRmElM0UlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZEdW5qYV9NaWphdG92aWMlM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRSU0MER1bmphX01pamF0b3ZpYyUzQyUyRmElM0UlM0NiciUzRWtlciUyMHN0ZSUyMHZlZGVsaSUyQyUyMHZlbmRhciUyMGtsanViJTIwdGVtdSUyMG5pc3RlJTIwdWtyZXBhbGklMkMlMjBzZSUyMHRlbWVsaml0YSUyMCVDNCU4RGlzdGthJTIwbmFkYWxqdWplJTIwcG8lMjB6YSVDNCU4RHJ0YW5pJTIwcG90aS4lMjBMZXRpam8lMjBnbGF2ZSUyMGRpcmVrdG9yamV2JTJDJTIwdXJlZG5pa292JTIwaW4lMjBub3ZpbmFyamV2JTJDJTIwa2klRTIlODAlQTYlM0MlMkZwJTNFJTI2bWRhc2glM0IlMjBSb21hbmFUb21jJTIwJTI4JTQwUm9tYW5hVG9tYyUyOSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRlJvbWFuYVRvbWMlMkZzdGF0dXMlMkYxNzA0ODY3NjI2OTAyNTYxMDY2JTNGcmVmX3NyYyUzRHR3c3JjJTI1NUV0ZnclMjIlM0VTZXB0ZW1iZXIlMjAyMSUyQyUyMDIwMjMlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGYmxvY2txdW90ZSUzRSUyMCUzQ3NjcmlwdCUyMGFzeW5jJTIwc3JjJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZwbGF0Zm9ybS50d2l0dGVyLmNvbSUyRndpZGdldHMuanMlMjIlMjBjaGFyc2V0JTNEJTIydXRmLTglMjIlM0UlM0MlMkZzY3JpcHQlM0U=[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]Samovoljna odločitev nekaterih posameznikov, ki so dobili krila, sedaj ko so pri koritu na RTV, pač ne more odločati v imenu gledalcev. Saj nacionalna televizija ni privat firma Zvezdana Martiča in ostalih družbenopolitičnih delavcev na RTV.

Namesto oddaje Arena, kot jo poznamo do sedaj, bo na sporedu ob istem terminu oddaja “Arena, pogled naprej”, ki bo “nadaljevanje dosedanje oddaje z jasnim vsebinskim fokusom, do konca leta usmerjenim v odpravljanje posledic vremenskih katastrof”. Prvo oddajo, ki bo na sporedu že prihajajoči ponedeljek, bosta vodila Elen Batista Štader in Jan Novak, urednica bo Vesna Pfeiffer. 

Upajmo, da bomo, po tem takem, kmalu izvedeli,  koliko denarja je obljubil Golob poplavljenim in koliko so ga zares dobili.[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]

The post Levi “fašizem” na RTV odpihnil oddajo Arena, ter Igorja Pirkoviča in Vido Petrovčič? appeared first on e-Maribor.

Ko je tudi Ustavno sodišče v Sloveniji spolitizirano je konec demokracije. In ravno slednje, se je zgodilo tokrat?

Saj ni res, pa je, kaj se dogaja na Ustavnem sodišču. Tistem sodišču, ker bi morali spoštovati demokracije, zakone predvsem pa ustavo. Odgovorni urednik Nove24TV, Aleksander Rant, je zaradi novice o odločitvi Ustavnega zadišča glade zakona o RTV osebno poklical tja in poizvedoval ali bo danes kakšna novinarska konferenca, glede na to, da gre za precedens. Po več klicih in neuspešnih prevezavah, se je v sedmo na telefon oglasil Ivan Biščak, sicer direktor službe za finance, ki s tovrstnim poizvedovanjem ne bi smel imeti ničesar skupnega. Ta je sprva povedal, da Ustavno sodišče o odločitvah ne daje tiskovnih konferenc. Po vprašanju urednika ali gre za uradno stališče, je Biščak odgovoril da ne, da pa ne ve s kom govori.

Seveda se mu je Aleksander Rant predstavil in povedal da je odgovorni urednik Nove24TV in da je v interesu javnosti, da izve kaj se dogaja na ustavnem sodišču. Potem mu je Ivan Biščak še zabrusil: “Aha, Nova24TV. Vse jasno. Kar nabijte nas in še napišite, da je moj brat Bogdan Biščak!”  No s tem, da je Ivan, brat propadlega poliika Bogdana Biščka, se ravno ni za hvaliti.

In kot, da še ni bilo dovolj neumornega klicanja, Ranta, zaradi informacije, ki bi morala biti dostopna vsem novinarjem, naj bi Ivan Biščak naročil, da se na telefon Rantu ne sme več oglašati nihče, še več, da se ga ne sme vezati na nobeno drugo službo. Celo tako daleč je šel, da si je izmislil, da se je Aleksander Rant sestal z gospo Šušteršič in da naj bi bila zadeva urejena. Poleg tega je generalni sekretariat ustavnega sodišča blokiral telefonsko številko urednika Aleksandra Ranta. Res neverjetno, groteskno, totalitarno. Piše portal Nova24TV.

Ustavno sodišče je očitno izgubilo stik z realnostjo, demokracijo je čez dan odpihnil golobnjak, v Sloveniji pa nam bodo očitno razni “Biščaki”, nam solili pamet in si razlagali demokracijo. Kot da slovenski narod ni zadosti pretrpel pod propadlo stranko Zares?

The post Totalitarni prijemi Ustavnega sodišča? Novi24 TV zablokirali dostop do informacij? appeared first on e-Maribor.

Je danes tisti dan D, ko bo ustavno sodišče odločalo o noveli Golobovega zakona o RTV? Kaj se bo danes zgodilo je (pe) nemogoče napovedati.

Po vsem tem, kar se dogaja od 16. februarja dalje, ko je ustavno sodišče z večino glasov (5 proti 3) začasno delno zadržalo ustavnopravno sporno Golobovo novelo zakona o javno RTV Slovenija. Ob 9. uri in 30 minut, se je začela razprava o RTV.

Že od prejšnjega tedna se dogajajo strahoviti zakulisni (in posredno tudi javni) pritiski na ustavnega sodnika Marka Šorlija, ki naj bi bil targetiran kot “najšibkejši člen” med tistimi tremi ustavnimi sodniki (Marko Jaklič, Rok Svetlič in Šorli), ki bi lahko spremembo začasnega zadržanja učinkovito preprečili z razvpito obstrukcijo seje. Na Šorlija kot starejšega gospoda pravnika se vrstijo pritiski, češ, obstrukcija je za sodnika – njegovega kova – zavržno početje. Toda grožnje naj bi bile še hujše, saj naj bi mu grozili tudi s temeljitim medijskim ubojem in celo ovadbami. Piše portal Požar report

Vse bolj verjetne govorice pa so tudi oziroma informacije, da naj bi tistim sodnikom, ki bodo glasovali za Golobov sporni zakon o RTV, obljubili vrhunske pravniške službe v Evropski uniji. Konkretno, Knezu funkcijo sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, Accettu pa funkcijo sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Knez naj bi, vsaj po nekaterih informacijah, tudi že začel obiskovati tečaj francoskega jezika stopnje C1.

Kako bo o zakonu o RTV odločilo Ustavno sodišče, bomo spremljali tudi na portalu e-maribor.si

The post Poglejte si ta neverjetni pritisk Golobovih na Ustavno sodišče, pred današnjo sejo o RTV? appeared first on e-Maribor.

The post Minister Tonin o sprejetih odločitvah vlade ob ruskem napadu na Ukrajino appeared first on e-Maribor.

Ustavno sodišče je razsodilo, da so vladni odloki, ki omejujejo gibanje in zbiranje prebivalstva, neustavni, saj naj bi imela vlada pri tem prevelika pooblastila in postavljenih premalo varovalk.

Je bila odločitev Ustavnega sodišča politična in ne strokovna?

Ustavno sodišče je tako razsodilo, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Tako je odločilo s petimi glasovi proti trem. Posledično so po odločitvi sodišča neustavni tudi epidemiološki vladni odloki, ki so bili sprejeti na tej podlagi. To so omejitev gibanja v nočnem času oziroma policijska ura, prepoved zbiranja na javnih mestih in površinah ter prepoved prehajanja regijskih in občinskih mej.

Ustavno sodišče je načelo legalitete, ki je vendarle samo načelo, postavilo nad človekovo pravico do življenja in zdravja, kar je vlada v tem primeru varovala. “In od zakonodajalca zahtevati, da je glede tega predvidljiv, glede tako neverjetnih in nepredstavljivih situacij, kakršni smo bili priča v zadnjem letu. In zato se mi zdi takšen ukrep zelo problematičen,” pa  nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.

Dr. Peter Jambrek, redni profesor na Fakulteti za državne in evropske študije pa je kratko in malo dejal, da je ustavno sodišče zlorabilo, svojo ustavno-sodno funkcijo v politične namene!

Ja to je to! pic.twitter.com/yMbvaD3YGy

— Marijan Turjan (@MTurjan) June 2, 2021

P.M.

The post Petek Jambrek: Ustavno sodišče je svojo funkcijo zlorabilo v politične namene? appeared first on e-Maribor.