Predstavniki pri ameriški zvezni komisiji za komunikacije FCC (Federal Communications Commission) so nedavno odobrili pasovno širino šestih gigahercev, ki bo namenjena novi brezžični povezavi Wi-Fi 6E. Ta nam bo prinesla predvsem hitrejši prenos podatkov brez motenj, saj danes le redka povezava uporablja frekvenčno območje šestih gigahercev. Poleg tega bo v tem frekvenčnem območju na voljo spekter frekvence 1.200 megahercev, kar je precej bolje od spektra brezžičnih povezav 2,4 gigahercev in 5 gigahercev, saj ti uporabljata frekvenčni spekter 400 megahercev. To bo usmerjevalnikom dalo veliko več »moči« za prenos podatkov, mi pa bomo pridobili hitrejšo in stabilnejšo povezavo brez prevelikih motenj, zlasti v gosto poseljenih območjih.

Brezžična povezava Wi-Fi 6E naj bi teoretično ponujala hitrost prenosa podatkov do 9,6 gigabitov na sekundo, kar bo brez težav razveselilo tudi najzahtevnejše uporabnike. Prve naprave s podporo za novo brezžično povezavo bodo na voljo šele v zadnjem četrtletju letošnjega leta, zaživela pa bo seveda šele v teku naslednjega leta. Čipovja za brezžično povezavo Wi-Fi 6E bo kot prvi pričelo izdelovati podjetje Broadcom, podjetje Qualcomm pa bo poskrbelo, da bo nova povezava na voljo v sklopu mobilnih naprav. Med proizvajalci usmerjevalnikov, pa bodo kot prvi novo povezavo podprli podjetji Linksys in Netgear.

Analitiki napovedujejo, da naj bi bilo v letu 2021 prodanih 316 milijonov naprav, ki bodo omogočale novo brezžično povezavo Wi-Fi 6E, v letu 2022 pa se bo ta številka drastično povečala. Nova brezžična povezava bo namreč kot stalica na voljo tudi za tablične računalnike, pametne televizorje in pametne mobilne telefone. S tem pa bomo največ pridobili uporabniki, saj bo prenos podatkov postal precej hitrejši.

SIFA

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Z novo brezžično povezavo Wi-Fi 6E do hitrejše in zanesljivejše povezave appeared first on e-Maribor.

Železniška povezava med Divačo in Koprom je bila zgrajena šele po 2. svetovni vojni, leta 1967, za potrebe tovornega prometa, ki ga je opravljala Luka Koper. Še danes Koper z ostalo Slovenijo v železniškem prometu povezuje le 44 km dolga enotirna elektrificirana železniška proga. Zaradi tehnične opremljenosti je zmogljivost proge omejena. Promet ovirajo tudi remonti, modernizacija, podori, v poletnem času pa še travniški in gozdni požari, ki so posledica iskrenja na tirih.

Odsek proge Divača–Koper je sestavni del vseevropskega omrežja za transport (omrežja TEN-T), in ima še vedno največji pomen predvsem za železniški mednarodni tovorni promet, in s tem za Luko Koper. Medtem ko potniški promet predstavlja manjši delež, in to predvsem v poletnih mesecih, ko vozijo »kopalni vlaki«.

Luka Koper v študiji »Vrednotenje ukrepov na prihodnjem slovenskem prometnem omrežju. Projekt Divača – Koper« ugotavlja, da se bo v tovornem pristanišču Koper v prihodnosti (do leta 2030) povečal pretovor tako avtomobilov, tekočih goriv, razsutega tovora kot kontejnerjev, in da je bilo 60% pretovorjenega odpeljanega po železnici.

Vlada Republike Slovenije je po nujnem postopku konec marca 2017 določila predlog zakona Železniška povezava Divača − Koper , ki ga je Državni zbor nato z večino sprejel.

Po predlogu investicijskega programa, ki je bil izdelan oktobra 2013, znaša ocena investicijske vrednosti gradnje drugega tira med Divačo in Koprom 1.289.878.629,00 EUR (z DDV, stalne cene april 2013), kar je veliko preveč. S preplačano državno investicijo, država siromaši druge regije, predvsem Severovzhodno Slovenijo, ki spada med manj razvite dele. Maribor z okolico je od relacije drugega tira geografsko oddaljen, zato neposrednih ekonomskih vplivov tukaj ne pričakujemo. Upamo, da bi prevoz tovora po železniških tirih zmanjšal promet po že tako (pre)obremenjeni avtocesti proti Madžarski in s tem posledično manj izpušnih plinov ter čistejši zrak.

Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo, je zato začela 19. maja 2017 zbirati podpise volivk in volivcev za razpis referenduma o drugem tiru. Za zbiranje podpor je pobudnik določil geslo: Proti dvojni ceni za enojni tir. Zbrati mora 40.000 podpisov volivcev.

Predlagatelj referenduma poziva ljudi, da oddajo svoj podpis in poudarja: »Mi smo za drugi tir, za normalno ceno.«

Evidentiranje podpor volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper bo potekalo pri vseh upravnih enotah in krajevnih uradih v Sloveniji, v času njihovih uradnih ur, do 22. junija 2017. Če želite oddati svojo podporo si lahko obrazec natisnete tukaj. (povezava na obrazec).  Uradna oseba mora pred potrditvijo obrazca ugotoviti identiteto predlagatelja, zato morate s seboj imeti veljavni osebni dokument (osebno izkaznico, potni list ali vozniško dovoljenje).

Podpisan in potrjen obrazec nato pošljete na naslov Vili Kovačič, Na Straški vrh 26 ali Referendum drugi tir, p.p. 122, 1000 Ljubljana.

The post »Mi smo za drugi tir, za normalno ceno« appeared first on e-Maribor.