Na seji Komisije za nadzor javnih financ je razprava tekla o ravnanju z javnim denarjem in o številnih odmevnih projektih prejšnje vlade pod vodstvom Roberta Goloba, ki so v javnosti sprožili vprašanja o gospodarnosti porabe davkoplačevalskega denarja. A sedanja opozicija je ostala gluha za vse napake prejšnje vlade.

V razpravi je bilo ponovno izpostavljenih več primerov, ki so v času prejšnje vlade močno razburili javnost. Med njimi je bil nakup poslovne stavbe na Litostrojski cesti v Ljubljani za potrebe sodstva, pri katerem so se pojavila številna vprašanja glede vrednosti nepremičnine, postopkov nakupa in odgovornosti odgovornih. Primer še vedno odmeva v javnosti, pristojni organi pa so vodili oziroma vodijo različne postopke preverjanja. Prav tako je bila omenjena zgodba o nakupu več tisoč prenosnih računalnikov, ki so po dobavi več mesecev ostali v skladiščih, medtem ko je država zanje že porabila več milijonov evrov. Projekt je sprožil številne kritike zaradi slabe organizacije, nejasnih meril razdeljevanja in neučinkovitega upravljanja javnega premoženja.

Poslanci so opozorili tudi na popoplavno obnovo in številne obljube, dane po katastrofalnih poplavah leta 2023. Med najbolj odmevnimi je bila napoved o postavitvi približno sto montažnih hiš mesečno za prizadete družine. Kritiki vlade opozarjajo, da so bile napovedi bistveno ambicioznejše od dejanske izvedbe, zaradi česar so številni prizadeti na rešitve čakali precej dlje, kot jim je bilo obljubljeno.

Kljub temu pa je del opozicije iz prejšnjega mandata na seji največ pozornosti namenjal očitkom na račun sedanje vlade, ki je mandat prevzela šele pred kratkim. Po mnenju koalicijskih poslancev je nenavadno, da tisti, ki so bili odgovorni za številne sporne projekte in milijonske izdatke, danes opozarjajo na odgovorno upravljanje javnih financ že po prvih tednih nove vlade.

Med najbolj neposrednimi je bil poslanec Aleksander Reberšek, ki je kritikom očital dvojna merila. Poudaril je, da je težko govoriti o varčevanju in odgovornem ravnanju z denarjem, če so prav v času prejšnje oblasti nastajali projekti, ki so davkoplačevalce stali več deset milijonov evrov in pri katerih so ostala številna neodgovorjena vprašanja. Na koncu se vpraša, v čem je problem, če narodu ostane več?

Slovensko levico skrbi denar, ki ostane ljudem. Sami pa razmetavajo z milijoni.

Na seji Komisije za nadzor javnih financ je razprava tekla o negospodarnem ravnanju z javnim denarjem pod vlado Roberta Goloba. Nekdanja koalicija pa je nizala očitke na račun trenutne vlade, ki je… pic.twitter.com/0QcFUcpFch

— NSi (@NovaSlovenija) July 1, 2026

Sedanja opozicija se še kako trudi razvrednotiti to, kar si je začrtala vlada Janeza Janše. Njim ni važno, če ljudem ostane v denarnici več. Njim je važno, da ljudem dajo vtis, da je pod novo vlado vse narobe?

The post Reberšek zabrusil levici: “V čem je problem, če narodu ostane več denarja?” appeared first on e-Maribor.

Titi levičarji, ki na vse pretege hvalijo Golobovo vlado, so vam zamoilčali koliko denarja letno ste zaradi napačne Golobove politike izgubili in kje vas zavaja Levica?

Vlada Roberta Goloba je skupaj z ideološko zaslepljenim ministrom Lukom Mescem naredila tisto, česar si ni upala niti priznati: povozila je dohodninsko reformo Janševe vlade in ljudem tiho, a sistematično znižala neto plače. Ne z enim samim rezom, temveč s kombinacijo novih obveznih prispevkov in višje obremenitve dela.

“Golobja pamet” je tako ukinila razbremenitev plač, nato pa uvedla nove dajatve: obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo. Rezultat? Manj denarja na računih zaposlenih, več denarja v državni blagajni – brez resne razprave in brez soglasja ljudi.

Najbolj je udarjen srednji razred, ki ga Golobova vlada sicer rada omenja v govorih, v praksi pa očitno vidi kot neizčrpen vir denarja. Če imate približno 5.000 evrov bruto plače, je vaša neto plača danes okoli 150 evrov nižja na mesec. To pomeni 1.800 evrov manj na leto, zgolj zato, ker je nova oblast ocenila, da si to lahko privoščite. Pod Janševo vlado bi prejeli približno 3.080 evrov neto, danes pa zgolj okoli 2.930 evrov.

NAJPREJ VZAME, ZDAJ SE DELA DA DAJE!!!

Po domače in v jeziku bureka, ker vidim, da ga minister rad je.
V Ljubljani si si leta 2022 z minimalno plačo lahko kupil 311 burekov na mesec. Letos samo se 265. pic.twitter.com/TNulur2ONu

— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) January 22, 2026

Pri višjih plačah je razlika še bolj brutalna. Z 8.000 evri bruto danes prejmete okoli 4.400 evrov neto, medtem ko bi pod prejšnjo vlado vsak mesec dobili približno 200 evrov več – skupaj 2.400 evrov letno. To ni malenkost, to je letni dopust ali konkretna finančna varnost družine. Pri zelo visokih plačah, denimo 12.000 evrov bruto, mesečna izguba preseže 400 evrov. Vlada, ki se rada baha s skrbjo za pravičnost, je v resnici uvedla kaznovanje uspešnosti in dodatno obremenila tiste, ki že zdaj nosijo levji delež javnih financ.

V času, ko se življenje draži, obrestne mere ostajajo visoke, dostopnost stanovanj pa je vse slabša, sta se “strokovnjaka za neumnost” Golob in Mesec sta se odločila, da bosta reševala svoje ideološke projekte z denarjem zaposlenih, ne z rezanjem lastne neučinkovitosti ali razraščene birokracije.

In zakaj se potem Levica tolče po prsih?

“….prebiti skozi Mesec in njegovo ožilje.”

Kokaino pic.twitter.com/cHef7mQjJk

— Horvat (@horvatjevelik) January 16, 2026

vir: Domovina.je

The post Primerjava plač! Razlike med Janševo in Golobovo vlado. Kako ste ne leto izgubili 1.800 evrov? appeared first on e-Maribor.