V stilu Tanje Fajon se je tudi Zorčič, predsedniku države tožil predstavnike koalicije glede zapleta zaradi odpadnikov, ki so ustanovili svojo poslansko skupino.

Zorčič, Pahorju tožaril zaplet zaradi nepovezanih poslancev

Kot odvetnik bi Zorčič lahko vedel, da je pravilnik o delovanju DZ RS jasen in da se poslancem (odpadnikom), ki ustanovijo svojo poslansko skupino nepovezanih poslancev LAHKO dovoli sodelovanje v delovnih telesih. nikjer pa ne piše de se jim to MORA zagotoviti.

Danes je Zorčič, nastoalo situacijo tožaril tudi predsedniku države, kjer sta se pogovorila o zapletu glede sodelovanja nepovezanih poslancev v delovnih telesih Državnega zbora. no, predsednika sta se ne koncu strinjala, da gre za vprašanje, ki je v izključni pristojnosti Državnega zbora, in ga je po oceni predsednika Zorčiča kljub sedanjim zapletom Državni zbor sposoben in dolžan sam rešiti.

Predsednika sta se strinjala, da gre za vprašanje, ki je v izključni pristojnosti Državnega zbora, in ga je po oceni predsednika Zorčiča kljub sedanjim zapletom Državni zbor sposoben in dolžan sam rešiti. (2/2) @IgorZorcic

— Borut Pahor (@BorutPahor) April 26, 2021

Prav zanimivo bo slišati, kaj bo Zorčič naredil sedaj. Oziroma, komu bo nastali položaj šel tožarit sedaj.

PM

The post Zorčič danes Pahorju tožaril zaplet zaradi nepovezanih poslancev appeared first on e-Maribor.

Predsednik vlade Janez Janša je na predsednika republike Boruta Pahorja naslovil dopis, v katerem predlaga, da se srečanje z vsemi predsedniki parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin, ministrstvom za zdravje in posvetovalno skupino opravi danes.

Srečanje pri Pahorju zavrnila tudi Tanja Fajon

Izredno slaba epidemiološka slika Slovenije kaže na ukrepanje. Po tem, ko se po Mariboru zatiralci epidemije derejo: “maske dol,” je stanje spet alarmantno. Število okuženih raste in Slovenija se bo kmalu vrnila v rdečo cono.

Tole pogojevanje sodelovanja pri spopadu z #epidemija, ki je simetrična grožnja za vse v državi, je nekaj podobnega, kot če bi @vladaRS pogojevala vabljenje in sodelovanje opozicije @strankaSD @StrankaLMS @StrankaSAB z zahtevo, da se v opoziciji odpovejo npr. interpelacijam. https://t.co/1te6V2LPBF

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 28, 2021

Ko @tfajon, ki ima polna usta dialoga, zavrne dialog (pogovor), ki ga ponuja @BorutPahor. Da voditeljica izpade še bolj bedasto, je kot pogoj za udeležbo postavila ultimativne zahteve. Kar je tipično za ponosne naslednike totalitarcev.

— Jože Tanko (@TankoJoze) March 28, 2021

Predsednik Pahor se je na pobudo odzval in naslovil pismo na predsednici in predsednike parlamentarnih strank, vodje poslanskih skupin, ministra za zdravje in strokovno svetovalno skupino ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije covid-19. V pismu je zapisal, da “je vlada pravočasno ukrepala v prvem valu epidemije, z ukrepi pa je zamudila v drugem. Vsi, ne glede na razlike med nami, si želimo, da bi vlada pravočasno ukrepala na začetku tretjega vala”. Omenjene je povabil na srečanje, ki bo v nedeljo ob 10. uri na Brdu pri Kranju. A leva opozicija je strumno zavrnila pogovor pri predsedniku države, glede nadaljnjih ukrepov za zajezitev virusa. Med njimi je tudi Tanja Fajon danes zavrnila razgovore pri predsedniku države, kar je malce nenavadno. Saj je predsednik države Borut Pahor hočeš – nočeš član Socialnih demokratov.

Tanja, roko na srce… nihče te ne bo pogrešal!

— Portal e-maribor.si (@e_maribor) March 28, 2021

Nedržavotvorno in sramotno je tako dejanje Socialnih demokratov. Tistih demokratov, ki so ponosni nasledniki zveze komunistov, tistih demokratov, ki prebivajo v ukradeni judovski vili. tistih demokratov, ki jo jih pola usta sociale, poštenja in skrbi za Slovence.

PM

The post Tudi Tanja Fajon sporoča, da je na današnji sestanek k Pahorju ne bo. appeared first on e-Maribor.

Na ljubljanskih Žalah so se državni vrh in verski predstavniki ob obletnici prve smrti bolnika s covidom 19 pri nas danes poklonili spominu na vse preminule zaradi covidne bolezni.

NA ŽALAH, ŽALNO SLOVESTNOST ZMOTIL LEVIČARSKOI PREPOTENTNEŽ

Predsednik republike Borut Pahor je svojcem izrekel sožalje, tako Pahor kot nadškof Stanislav Zore sta se zavzela za povezanost v boju proti virusu, ki še ni premagan.

»Preštevilni so se v tem neusmiljenem času poslovili v globoki in boleči osamljenosti, brez zadnjega, nežnega dotika in grenkih solz slovesa njihovih svojcev. Slovo brez pozdrava boli oba. Pri tistem, ki ostane, pusti globoko, nikoli zaceljeno rano,« je v nagovoru zbranim dejal predsednik Pahor.

V #epidemija #koronavirus #Covid_19 smo izgubili svojce, prijatelje, znance… Pa tudi mnoge sobojevnike iz časov #Slovenskapomlad in #VojnazaSlovenijo Mnoge ustanovne člane @strankaSDS. Naj počivajo v miru. Ohranili jih bomo v trajnem spominu. https://t.co/mUw5O6hNmQ

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 14, 2021

»Ta posebni, neobičajni čas se počasi izteka. Počasi, ker ga še ni konec. Sprejmimo vsak zase in vsi skupaj za nas dragocene nauke iz težkega obdobja, da naposled zmagamo. Skupaj smo močnejši in še naprej in bolj močno potrebujemo drug drugega,« je dejal Pahor in se zavzel za medsebojno spoštovanje, srčnost in solidarnost.

[color-box color=”yellow”] Se je pa na Žalah znašel prepotentni levičar, ki na take žalne komoracije res ne sodi. Ob hudem nalivu je v rokah držal napis DVOLIČNEŽ![/color-box]

Še en razgreti loevičar danes na žalah pic.twitter.com/87N9vndeP1

— Gibanje v podporo vladi Janeza Janše (@VPodporo) March 14, 2021

PM

The post Ob žalni slovesnosti za žrtvam covida na žalah, Pahorja pričakal zagret levičar appeared first on e-Maribor.

V petek je Borut Pahor na slavnostni seji državnega zbora drugič prisegel kot predsednik republike in včeraj uradno začel svoj drugi mandat. Besedilo prisege: “Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije,” je določeno v Ustavi.

V svojem govoru po prisegi v državnem zboru je dejal, da nas veliko več povezuje kot razdvaja, da je naša sveta pravica in dolžnost je, da ustvarjamo vključujočo družbo, v kateri je prostor za vsakega, še tako različnega in drugačnega in pozval k enotnosti in političnem,u sodelovanju, saj smo enotni močni in  razklani šibki. V svojem govoru se je dotaknil tudi gospodarstva in izpostavil inovacije, ki bodo izboljšale naše življenje ter tudi arbitraže in odnosov s Hrvaško. Pričakuje, da bo Hrvaška sprejela in spoštovala odločitev arbitražnega sodišča.

Tokrat je predsednik prvič uradno začel svoje mandat s postrojem častne čete pred predsedniško palačo. Po zaključku ceremoniala je prisotne povabil v predsedniško palači, se jim zahvalil za obisk in zaželel doživete božične praznike med  najdražjimi in sreče v novem letu.

Borut Pahor je bil vnovič izvoljen za predsednika republike v drugem krogu volitev 12. novembra 2017, ko je bil njegov protikandidat kamniški župan Marjan Šarec. Dosegel je nekaj več 53 odstotkov glasov.  Je četrti predsednik republike v samostojni Sloveniji. Na funkcijo predsednika je poleg njega bil dvakrat izvoljen le še Milan Kučan.

M. T.

The post Borut Pahor: “Rad bi bil dober predsednik, predsednik vseh” appeared first on e-Maribor.

Včeraj smo v Sloveniji v drugem krogu volili in izvolili novega predsednika republike. Novi, stari predsednik Borut Pahor, bo svoj drugi mandat nastopil v soboto 23. decembra 2017. Pred tem bo moral priseči v Državnem zboru.

Nekaj več kot milijon in 700 tisoč volilnih upravičencev je svoj glas lahko oddalo na več kot 3000 voliščih. Izbirali so lahko med kandidatoma, ki sta v prvem krogu, 22. oktobra, dobila največ glasov in sicer med zdajšnjim predsednikom Borutom Pahorjem, za katerega je glasovalo 47,21 odstotkov volilnih upravičencev in kamniškim županom Marjanom Šarcem, ki je dobil 24,76 odstotkov glasov.

Po 99,98 odstotkih preštetih glasov in pri 41,714 % udeležbi volivcev, je dobil več glasov Borut Pahor. Prejel jih je 373.877 oziroma 52,94 odstotkov, njegov protikandidat Marjan Šarec pa je prejel 332.366 glasov oziroma 47,06 odstotkov.

Borut Pahor se je po razglasitvi izida v svojem nagovoru  zahvalil volivkam in volivcem, ki so glasovali zanj, napovedal, da bo predsednik vseh, kakor je tudi zatrjeval v predsedniški kampanji tudi tistih, ki so mu nasprotovali in da se bo po kritikah v kampanji, trudil, da bo njegov glas slišan, ker je razumel, da ljudje to od predsednika pričakujejo in da je najpomembnejše sporočilo volitev, da so zmagale sile, ki povezujejo, ki gradijo politično enotnost.

Po vnovični izvolitvi bo Borut Pahor funkcijo predsednika opravljal kot četrti predsednik v samostojni Sloveniji po Milanu Kučanu, Janezu Drnovšku in Danilu Türku.

J. L.

The post Po preštetih 99,98 odstotkih glasov na čelu Slovenije ostaja status quo appeared first on e-Maribor.

Volili smo predsednika države. Na 3194 voliščih po državi in tujini je lahko volilo 1.716.039 volilnih upravičencev. Vsak volivec je lahko svoj glas dal enemu izmed devetih kandidatov, ki so si na glasovnici sledili po naslednjem vrstnem redu: Suzana Lara Krause, Angela (Angelca) Likovič, Maja Makovec Brenčič, Boris Popovič, Andrej Šiško, Marjan Šarec, Borut Pahor, Ljudmila Novak in Romana Tomc.

Volišča so se odprla ob 7.00 uri zjutraj in zaprla ob 19.00 uri zvečer. Volilna udeležba je bila 43,5 odstotna. Po preštetih 99,47 odstotkih glasov volivcev, ki so odšli na volitve in oddali svoj glas, sta v drugem krogu sedanji predsednik Borut Pahor, ki je dobil 47,07 % glasov in Marjan Šarec z 24,96 % glasov. Na tretje mesto se je uvrstila kandidatka Romana Tomc iz SDS z 13,74 %.

Borut Pahor je za RTV Slovenijo povedal: “Želel bi si, da bi na volitve prišlo več ljudi. Rad bi se zahvalil vsem, ki so me podprli v 1. krogu. Zdi se, da bo potreben tudi drugi krog. Mislim, da bom zmagal, vendar se bo treba potruditi. Usmeril bom vse svoje moči v to, da bom prepričal ljudi. Za predsednika republike v teh okoliščinah, ko je nezaupanje ljudi v politiko zelo zelo veliko, je to zelo vzpodbuden rezultat.”

Drugega kroga je vesel Marjan Šarec, ki je dejal: “Kaže, da bo drugi krog in tega sem zelo vesel. To je še dodaten uspeh. Zanimivo bo. Mnogi v slovenski politiki me podcenjujejo in mislijo, da smo župani kar nekaj, a po juhi nismo priplavali. Na lokalnem nivoju za ljudi veliko naredimo. Tudi kampanja je bila usmerjena v stik z ljudmi, ljudje mi precej zaupajo.”

Predvidoma bo drugi krog volitev predsednika republike 12. novembra. Predsednik republike pa bo svoj petletni mandat začel v soboto 23. decembra 2017.

M. T.

The post Predsednika bomo izvolili v drugem krogu appeared first on e-Maribor.

Konec letošnjega leta se izteče petletni predsedniški mandat aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju. Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je volitve predsednika razpisal za nedeljo 22. oktobra.

Državna volilna komisija je prejela in preverila deset kandidatur za predsedniške volitve. Potrdili so jih devet in zavrnili kandidaturo Aleša I. Cepiča.

Na volitvah predsednika republike, se bo za mesto predsednika potegovalo devet kandidatov in sicer: sedanji predsednik Borut Pahor, predsednica stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati Ljudmila Novak, ministrica za izobraževanje in kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič, evropska poslanka in kandidatka SDS Romana Tomc, kamniški župan Marjan Šarec kot kandidat Liste Marjana Šarca, koprski župan Boris Popovič,  upokojenka Angelca Likovič, samostojna podjetnica Suzana Lara Krause in predsednik Zedinjene Slovenije Andrej Šiško.

Mariborčan Andrej Šiško je svojo kandidaturo na Državno volilno komisij vložil tik pred zdajci, nekaj minut pred polnočjo, ko se je iztekel rok. Kandidira s podporo stranke Zedinjena Slovenija, katere predsednik je in predložil je 3457 podpisov volivcev. Na spletni strani njegove stranke piše, da se bo zavzemal za »vrnitev ukradene države slovenskemu narodu in slovenskemu ljudstvu« ter »prebuditev slovenskega ljudstva, ki mora vzeti stvari v svoje roke in se množično udeležiti volitev za predsednika republike«. Sicer pa Mariborčani Andreja Šiška poznamo kot dolgoletnega vodjo nogometne navijaške skupine Viole.

Danes bodo z žrebom v Cankarjevem domu določili vrstni red, po katerem bodo navedena imena kandidatov na glasovnici. Imajo pa kandidati še čas, da umaknejo svojo kandidaturo, najkasneje do ponedeljka  2. oktobra.

M. T.

The post Znani predsedniški kandidati appeared first on e-Maribor.

Prejšnji teden je prvo uradno kandidaturo za predsednico republike pri Državni volilni komisij vložila predsednica N.Si Ljudmila Novak. Napovedala je, da si bo prizadevala, da bodo zakoni za vse enaki, za uspešno Slovenijo, v kateri bodo mladi imeli priložnost najti in izkoristiti svoje znanje, ideje in vizijo in da bi Slovenija postala ena od najbolj uspešnih držav na svetu.

Kot drugi je uradno kandidaturo vložil kamniški župan Marjan Šarec. Kandidaturi je priložil več kot 4.500 podpisov volivcev in volivk ter napovedal, da bo predsednik, ki ne bo tiho, da se bo oglasil ob pomembnih priložnostih, da bo predvsem delal za ljudi, se jim približal, se z njimi pogovarjal, slišal njihove težave, čeprav jih že zdaj veliko pozna in da bo predsedniško kampanjo vodil na terenu.

V Hiši Stare trte v Mariboru je napovedala kandidaturo tudi kandidatka SDS Romana Tomc. Kot je pojasnila na novinarski konferenci bo njeno geslo »Spoštujmo in sodelujmo.« Dejala je: »Zavedam se, da so formalne pristojnosti predsednika republike relativno omejene. Še bolj kot formalne pristojnosti je pomembno, da je predsednik neformalna, moralna, politična avtoriteta. Da to postane, mora imeti najprej spoštovanje, to pa ne pride kar tako. Ko tega doseže, ima tudi neformalno moč, da vpliva na boljše življenje v tej državi.«

SDS je v sporočilu za javnost zapisala, da je Romana Tomc ugledna političarka, ki se je državljankam in državljanom vtisnila v spomin kot poslanka in podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije ter dodali, da je trenutno poslanka Evropskega parlamenta, kjer se v različnih odborih ukvarja z zaposlovanjem in socialnimi zadevami, z ugotavljanjem pranja denarja, izogibanja davkov in davčnih utaj ter ostalimi ekonomskimi in monetarnimi zadevami.

Svojo kandidatko je sporočila tudi stranka SMC, ki v volilni boj pošilja ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič. Njeno volilno geslo je: »Slovenija, bolj odločno!«. Dr. Maja Makovec Brenčič je ob kandidaturi povedala: “Želim biti predsednica, ki prevzema aktivno vlogo v družbi in ki ne beži od konkretnih stališč glede aktualnih in pomembnih vprašanj”.

Svojo kandidatko na predsedniških volitvah je napovedala tudi neparlamentarna stranka Slovenska ljudska stranka, ki bo za predsednico republike predlagala Suzano Laro Krause,

Kandidaturo za predsednika republike pa so napovedali še sedanji predsednik Borut Pahor, Angelca Likovič (Za otroke), veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec, igralec Andrej Rozman Roza, koprski župan Boris Popovič, vršilec dolžnosti predsednika LDS dr. Luj Šprohar in sociologinja dr. Valerija Korošec.

J. L.

The post Kdo je vložil kandidaturo za predsednika države? appeared first on e-Maribor.

Na Bledu se odvija 12. Strateški forum Bled (Bled Strategic Forum). Forum skupaj organizirata Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in Center za evropsko prihodnost. Organizatorji napovedujejo, da se bo foruma udeležilo tisoč gostov iz 70 držav, med njimi 15 zunanjih ministrov. Ob robu foruma so tudi priložnost za dvostranske pogovore.

Premier dr. Miro Cerar je na odprtju foruma izpostavil, da je Slovenija odločena uresničiti sodbo mednarodnega arbitražnega sodišča, ki je določila mejo med Slovenijo in Hrvaško.

Na delovnem srečanju več ministrov je premier povedal, da je Slovenija odločena nadaljevati s strukturnimi reformami, s katerimi bo povečevala produktivnost in zagotovila stabilnost javnih financ na dolgi rok, da je v zadnjih treh letih dosegla izjemen napredek, kar ugotavlja tudi OECD v svojih poročilih ter, da bo nadaljevala z ukrepi za višjo raven kakovosti življenja ljudi.

Sprejel je tudi generalnega sekretarja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Joséja Ángela Gurrío in v pogovoru z njim izpostavil, da je zelo vesel dobrega sodelovanja med Slovenijo in OECD in da priporočila mednarodne organizacije vlada jemlje resno in odgovorno. Povedal je: »Posebej me veseli, da OECD vidi širše in v svojih priporočilih ne zasleduje zgolj cilja višje gospodarske rasti same po sebi, temveč v kontekstu dvigovanja ravni kakovosti življenja ljudi. To je tudi moj cilj in cilj moje vlade, in ponosen sem na to, da Slovenija še vedno velja za socialno državo z nizko stopnjo neenakosti. Tudi v tem sledimo politikam OECD.«.

Predsednik vlade se je srečal tudi s prvim podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom. Cerar je v izjavi za medije po srečanju dejal, da je od Timmermansona dobil potrditev, da je stališče Evropske komisije, da morata arbitražno sodbo, kot mednarodno sodbo, spoštovati in implementirati obe strani. Cerar je ob tem Timmermansa tudi seznanil z ravnanjem in odzivi Hrvaške, ki po njegovem »ne obetajo veliko«.

Zunanji minister Erjavec se je že pred uradnim začetkom Strateškega foruma Bled srečal s svojim kolegom, državnim tajnikom za odnose z državami Svetega sedeža Gallagherjem in indijskim državnim ministrom za zunanje zadeve Akbarjem, moldavskim zunanjim ministrom Galburjem, generalnim sekretarjem OECD Gurrio in visoko predstavnico za skupno zunanjo in varnostno politiko Federico Mogherini, s katero sta na srečanju največjo pozornost namenila regiji Zahodnega Balkana. Strinjala sta se, da je potrebno regijo spodbujati k nadaljnjim reformam in napredku, ki bo državam omogočil evropsko integracijo. Pogovarjala sta se tudi o drugih globalnih izzivih kot so terorizem, migracije, odnosi med EU in Rusijo ter izzivih v državah Magreba.

Erjavec se ne namerava srečati s hrvaško ministrico za zunanje zadeve Marijo Pejčinović Burić, ker kot je delaj, v srečanju ne vidi smisla, dokler bo Hrvaška vztrajala pri zavračanju implementacije arbitražne sodbe. Minister je poudaril: »Mednarodno pravo smo države dolžne spoštovati, zlasti če EU temelji na mednarodnem pravu. Ne predstavljam si, da ena izmed članic tega ne bi dojemala na tak način.«

Tudi predsednik Republike Borut Pahor se je zavzel za spoštovanje odločitve sodišča o arbitraži in poudaril, da je Evropska unija lahko uspešna le, če se bo spoštovalo evropsko in mednarodno pravo ter da naj bi bila Evropa vzor spoštovanja prava.

M. T.

The post Strateški forum Bled 2017 appeared first on e-Maribor.

Javno mariborsko podjetje Snaga sporoča, da so predsednik republike Slovenije, Borut Pahor, dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor in Cveto Žalik, direktor Snage, položili temeljni kamen za gradnjo sortirnice, s čimer so gradbišče tudi protokolarno predali izvajalcu del. Sortirnica mešanih komunalnih odpadkov v Mariboru bi naj po načrtih začela z enoletnim poskusnim obratovanjem junija 2018.

Direktor Snage je poudaril, da je bila ključna faza predpriprav na pričetek gradnje sortirnice prepoznavanje njenega pomena s strani lokalne skupnosti in odločevalcev v mestu. Dejal je, da so se odločili, da upravljanje z odpadki, ki nastanejo v Mariboru in okolici vzamejo v svoje roke in se zahvalil županu, ki je v sortirnici videl točko preboja za razvoj Maribora, in mestnim svetnikom, ki so potrdili zadolževanje podjetja in s tem omogočili začetek gradnje.

Vrednost sortirnice mešanih komunalnih odpadkov, ki jo na ključ gradi podjetje Kostak d. d. iz Krškega, je 12,5 milijonov evrov.

Ko bo izgrajena, bo najsodobnejša sortirnica v Sloveniji, ki se razlikuje od klasičnih obstoječih naprav za mehansko-biološko obdelavo odpadkov. Iz mešanih komunalnih odpadkov bo izločala tiste materiale, ki jih je mogoče reciklirati (predelati) in jih uporabiti kot sekundarne surovine. V sortirnici bo nameščena dovršena tehnologija in posledično bo čistost izhodnih frakcij visoka; samo čiste frakcije pa na trgu sekundarnih surovin dosegajo dobre prodajne cene.

Snaga bo investicijo financirala deloma z lastnimi sredstvi (2,5 milijona evrov), večji delež pa s kreditom. Kredit bo najela pri bankah Nova KBM in Sparkasse. Vsaka od bank bo Snagi za obdobje desetih let posodila 5 milijonov evrov.

S pričetkom obratovanja sortirnice Snaga ne bo več zgolj zbiratelj odpadkov, ampak bo postala tudi pomemben obdelovalec mešanih komunalnih odpadkov. Danes predaja 1 tone mešanih komunalnih odpadkov prevzemniku stane 124 €, z lastno sortirnico pa bo ta cena padla na 95 €.

Ker bo sortirnica izločala materiale, ki bodo uporabni kot sekundarne surovine, bo za odlaganje ostala manjša količina odpadkov kot danes, torej se bo znižal tudi strošek, ki se plačuje za odlaganje. Kljub temu da bo zbiranje odpadkov, kot najdražji proces v ravnanju z odpadki, ostalo nespremenjeno, se bodo učinki sortirnice na obdelavo in odlaganje odpadkov srednjeročno poznali v nižjih zneskih na položnicah uporabnikov, v katerih Snaga izvaja vse tri gospodarske javne službe – zbiranje, obdelavo in odstranjevanje.

J. L.

The post Položen temeljni kamen sortirnice. Pomeni to v prihodnosti tudi nižji znesek na položnici? appeared first on e-Maribor.