Na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je bila vložena kazenska ovadba zoper poslanko Svobode Tamaro Vonta, zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti.

Na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je bila vložena kazenska ovadba zaradi postopanja poslanke Gibanja Svoboda Tamare Vonta na 28. redni seji parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje političnih strank ter politično propagando v medijih. Sporna seja je potekala 11. decembra 2024, ko je bil kot priča zaslišan Boris Tomašič, zakoniti zastopnik naznanitelja v zadevi.

Iz vsebine kazenske ovadbe izhaja, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je Tamara Vonta kot uradna oseba – poslanka Državnega zbora Republike Slovenije – pri opravljanju funkcije predsednice parlamentarne preiskovalne komisije zlorabila svoj položaj. Ovadba ji očita, da je prestopila meje svojih zakonsko določenih pooblastil ter ravnala v nasprotju z namenom in vlogo parlamentarne preiskave.

Vonta naj bi seje vodila pristransko, posegala v pravice zaslišane priče ter komisijo vodila na način, ki ni zagotavljal nepristranskosti, objektivnosti in spoštovanja procesnih jamstev. Parlamentarna preiskovalna komisija bi morala delovati kot nadzorni organ v interesu javnosti, ne pa kot politično orodje za obračunavanje ali diskreditacijo posameznikov. Posebej problematično naj bi bilo dejstvo, da je Vonta kot predsednica komisije aktivno usmerjala razpravo, omejevala naj bi odgovore priče ter posegala v potek zaslišanja na način, ki naj bi presegal njene pristojnosti. Takšno ravnanje spodkopava zaupanje v delo parlamentarnih institucij ter odpira resna vprašanja o zlorabi oblasti.

Primer zdaj prehaja v roke tožilstva, ki bo moralo presoditi, ali so očitki utemeljeni in ali je v ravnanju poslanke zaznati znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Ne glede na končni razplet pa primer znova odpira razpravo o politični kulturi, odgovornosti nosilcev oblasti ter o tem, ali parlamentarne preiskovalne komisije še vedno opravljajo svojo vlogo v skladu z načeli pravne države.

The post Ovadili poslanko Svobode, Tamaro Vonta appeared first on e-Maribor.

Saj ni res, pa je. Golob se na vse kriplje prizadeva, da nova preiskovalna komisija Državnega zbora o poslovanju podjetij Gen-i in Star Solar nebi zaživela. Mu pri tem utegne pomagati nov predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi?

Državni svet je sicer že marca sprejel akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotavljanje in oceno politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma na vplivanje na negospodarne in protipravne odločitve podjetja GEN-I in poslovanjem Golobove družbe Star Solar.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je državni svet marca, ko je ta sprejel zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe pozvala k dopolnitvi. Svet nanjo ni pristal.

Čeprav se morda zdi, da se Golob ne bo mogel izogniti preiskavi, bo koalicija očitno naredila vse, da bi jo preprečila. Urška Klakočar Zupančič je v državni zbor namreč vložila predlog, ki uvaja predhodni preizkus zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču v primeru, da zakonodajno-pravna služba DZ sklene, da obstaja dvom glede ustavne dopustnosti za parlamentarno preiskavo.

Iz javno dostopnih podatkov je lani Golobov Star Solar ustvaril več kot 250.356 evrov čistih prihodkov, čisti dobiček pa je presegel 71.700 evrov; leto pred tem pa 97.262 evrov. Leta 2022 je imelo podjetje nekaj čez 256.654 prihodkov.

Saj mogoče bolje razumemo od kod denar za  drage počitnice, s katerimi se predsednik vlade in njegova ljubica hvalita in postavljata po družbenih omrežjih. zamislite si samo pogroma levičarskih medijev, če bi takšne vragolije počel Janez Janša z njegovo ženo Urško.

The post Poglejte na kakšen način se Golobovi trudijo ustaviti ustanovitev parlamentarne komisije appeared first on e-Maribor.

Namesto, da bi preiskovalno komisijo v zvezi s poslovanjem Gen-i, v času Roberta Goloba ustanovili v slovenskem parlamentu, so jo v kosovskem.

Kosovo očitno ni tako na Balkanu, kot pravijo. Vsaj kar se tiče odkrivanja nečednih poslov in korupcije. Zdi se, da v Sloveniji, takim rabotam levičarjev ne moremo biti kos. Le nekaj dni pred volitvami je pri nas izbruhnila velika finančna afera, v katero sta bila vpletena predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob in kosovski veleposlanik na Hrvaškem Martin Berishaj. Čeprav je Golob še na zadnjem soočenju zanikal njuno poznanstvo, pa se je afera razširila tudi na področje Srbije, kjer so razkrili še en košček sestavljanke in potrdili, da Golob kratko in malo laže!?

Dogajale so se zanimive rabote. Iz Črne gore v Slovenijo naj bi bilo prenesenih več kot pol milijona evrov gotovine, vlogo mule, torej nosilca denarja, pa naj bi opravljal kosovski veleposlanik gospod Berishaj, je poročala Nova.rs. Srbska podružnica Gen-I naj bi na račun MB Consultinga, ki je registrirano v Črni gori, redno plačevalo od 5.000 do 50.000 evrov, v skupnem znesku pa naj bi šlo za več kot pol milijona evrov. Edini lastnik MB Consultinga je na podlagi uradne dokumentacije Martin Berishaj, omenjena plačila pa naj bi se izvajala v letih 2019 in 2020. Omenjeno črnogorsko podjetje je bilo ustanovljeno le 10 dni pred prvimi nakazili iz Gen-I Beograd, kar ponovno vzbuja sume. Tako Slovensko kot tujo javnost očitno zanima, kdo je nosilec denarja, ki je pri MB Consulting redno dvigoval 600 tisoč evrov, in zakaj. Lastnik MB Consultinga in tudi edini zaposleni v tem podjetju je Martin Berishaj, ki je dvige vrtoglavih zneskov davčnim organom v Črni Gori opravičil, češ, da je razlog za dvig gotovine v pogodbi, ki jo je sklenil s svojim podjetjem. Kot so poročali na Planet TV, naj bi veleposlanik z osebnega računa dvignil okoli 200 tisoč evrov in okoli 320 tisoč evrov poslovnega dobička.

Te nenavadne rabote, v katere naj bi bil vpleten tudi Robert Golob, bodo sedaj preučevali na parlamentarni komisiji kosovskega parlamenta. Vsaj tam, upajmo, naša globoka država nima večjega vpliva.

The post Novo! Kosovski parlament ustanovil parlamentarno komisijo v zvezi z Gen-I appeared first on e-Maribor.

Vlada vrača udarec koaliciji. napovedali so parlamentarno preiskavo o nabavi zaščitne opreme, ki polni naslovnice levičarskih medijev.

Koalicija napovedala parlamentarno preiskavo

Koalicijske stranke SDS, SMC, Desus in NSi bodo predstavile zahtevo za parlamentarno preiskavo o stanju, ravnanju, zalogah, naročilih in nabavah zaščitne in kritične medicinske opreme za učinkovito zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi ter delovanju institucij in nosilcev javnih funkcij v zvezi s pravočasno zajezitvijo epidemije koronavirusne bolezni 19 za obdobje od 1. februarja do 30. aprila letos.

Vlada je napoved o zahtevi parlamentarne preiskave sporočila dan zatem, ko je opozicija napovedala interpelacijo zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška zaradi domnevnih napak pri nabavi zaščitne opreme. Kot izhaja iz njihove zahteve, želijo, da se v preiskavi ugotovi morebitna politična in siceršnja odgovornost nosilcev javnih funkcij za stanje, gospodarnost in pravočasnost nabav in naročil osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, pa tudi za ukrepe, ki so bili sprejeti ali so bili neupravičeno opuščeni v času pred razglasitvijo epidemije.

Predsednik preiskovalne komisije se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave, določa poslovnik o parlamentarni preiskavi.

MG

The post Koalicija prehitela opozicijo. Napovedali parlamentarno preiskavo o zaščitni opremi. appeared first on e-Maribor.

Predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi Žan Mahnič je danes podal izjavo za medije o delu preiskovalne komisije, odzval pa se je tudi na nekatere druge aktualne zadeve, povezane predvsem z nadzorom KNOVS nad delom NPU, ki je bil opravljen včeraj.

Predsednik preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler in drugi bo razširil preiskovalno komisijo!

Uvodoma je poslanec SDS in podpredsednik KNOVS predvajal izjavo predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana (SD), ki je v oddaji Tarča 30.1.2020 med drugim dejal, da »če je res tako, da kdorkoli vohuni, ali so kake tuje vohunske službe, da potem pritiskajo na slovenske politike, ali so to kakšne politične stranke, da pritiskajo na druge, je to največja politična afera v zgodovini samostojne Slovenije. To res želim, da se razišče.«

»Vodimo parlamentarno preiskavo, ki se tiče zlorab v primeru Franca Kanglerja in drugih v povezavi z zlorabami in različnimi kršitvami zakonodaje ter nezakonitega vodenja evidenc policij. Glede na vse dogodke, ki so mislim da postali vrh ledene gore v zadnjih dneh, smo se odločili odpreti novo preiskavo, h kateri je v oddaji Tarča pozval predsednik Državnega zbora, oziroma preiskavo, ki nam jo odredba parlamentarne preiskovalne komisije tudi omogoča,« je povedal Mahnič in dodal,da so se poslanke in poslanci na današnji nujni seji soglasno odločili, »da bomo začeli preiskovati sum zlorabe obveščevalno varnostnih služb z namenom pritiska na določene politike, da se ugotovi, ali je vse to, kar se govori, praktično od nastopa mandata predsednika vlade Marjana Šarca, resnično, ali ne.«

Posnetek izjave za javnost lahko najdete TUKAJ

Poslanec je izrazil mnenje, da kar se tiče aktivnosti v povezavi z obveščevalno varnostnimi službami tako pestrega mandata na tem področju kot je aktualni še ni bilo. Ob tem je spomnil, da se je v medijih pojavila slika avtomobila ministra za obrambo Karla Erjavca s Hrvaške en dan pred kongresom DeSUS, tajno se opazuje in slike zasebna srečanja ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, danes je generalni sekretar SAB Jernej Pavlič povedal, da se dogajajo čudne stvari in kot enega od primerov navedel dogajanje pri sinu Alenke Bratušek.

Se vršijo pritiski na poslance DZ RS

Kar  so včeraj poročali nekateri mediji, se je prvič zgodilo, da se je poročalo konkretno  z imeni in priimki. Če bi se KNOS odzvala na vsak članek v medijih, potem bi lahko bili trikrat tedensko na SOVI; OVS in Policiji, toda ko pride nekaj tako konkretnega kot je bilo to včeraj, ko je bil opisan potek tega, kaj se dela in ko poslanci v Državnem zboru govorijo, kakšni pritiski se vršijo nanje, na vodstvo strank, ko tu ne gre za SDS, ampak za zaenkrat še aktualne koalicijske partnerje v odstopu, tu je bilo govora o SMC, DeSUS in SAB, smo odreagirali tako kot smo.«

Poslanec je tudi pojasnil, da je včeraj pooblaščena skupina KNOVS, ki je opravila nadzor želela, da generalna direktorica policije preda seznam tistih zaposlenih na policiji, ki so morebiti vpogledovali v osebne mape oziroma v evidence naštetih poslank in poslancev DZ. »Želeli smo tudi podatke o vpogledih za Zdravka Počivalška in Aleksandro Pivec, direktorica pa je to zavrnila, češ da nimamo pravne podlage.«

O čem govori 24. člen Zakona o parlamentarnem nadzoru?

24. člen Zakona o parlamentarnem nadzoru, jasno pravi, da pooblaščena skupina lahko opravi napovedani ali nenapovedani ogled naprav in prostorov, ki jih uporablja nadzorovana služba v zvezi z nadzorovanjem in snemanjem elektronskih komunikacij. »25. člen pravi, da  pooblaščena skupina lahko zahteva vpogled v dokumente, drugo gradivo in podatke nadzorovane službe, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pooblaščena skupina ne sme vpogledati v tisti del dokumentacije nadzorovane službe, iz katerega bi bilo lahko razvidno, da v postopku delujejo ali sodelujejo tajni delavci oziroma sodelavci po določbah ZKP, Zakon o obrambi in Zakona o SOVI oziroma bi bila lahko razkrita identiteta teh tajnih delavcev ali sodelavcev.

V primeru včerajšnjega nadzora smo torej priča istemu primeru kot na SOVI, ko smo  želeli dokumentacijo glede zaposlovanja in nas je direktor zavrnil. »Takrat smo ugotovili, da nas je zavrnil protizakonito in potem se je še izkazalo, da s konkretno zaposlitvijo nekaj ni bilo v redu. Če bi generalna direktorica želela ovreči vse sume, ki se pojavljajo v medijih, bi lahko rekla: dali bomo sezname vpogledov in s tem bi bila zgodba zaključena, a ker tega ni storila in ker smo ostali praznih rok, so sumu ostali,« je dejal Mahnič. Ob tem je še komentiral, da nadzornike KNOVS danes ni napadla nobena politična stranka, temveč, da so vsi v skrbeh, če se kaj takšnega res ne dogaja in si želijo, da se zadeva razišče.

»Zahtevali smo, da so na tem nadzoru prisotni vsi posamezniki, ki se jih omenja v povezavi z različnimi operacijami proti politikom, na nadzoru je manjkal zgolj gospod Muženič. Ker pa teh podatkov nismo dobili, ker je bil nadzor nezakonito onemogočen, ker se mediji ukvarjate s tem, kako sva se z generalno direktorico gledala, ne pa s tem, kar bi nas moralo vse skrbeti, ker tudi novinarji ste zanimive potencialne tarče, takoj za politiki in vodstvom gospodarskih družb, torej z morebitnim prisluškovanjem, smo se odločili, da bo parlamentarna komisija tista, ki bo skušala pridobiti podatke,« je povedal Mahnič. Poudaril je, da je komisija zato sprejela sklep, da pozove ministrstvo za notranje zadeve in organe v sestavi, da ji do 29.2.2020 posredujejo izpis vseh posegov in vpogledov v osebne evidence od 13.9.2018 dalje za vseh 90 poslancev, vse ministre v odstopu in za predsednika vlade v odstopu.

Stranke naj premislijo zakaj je vredno sodelovati v preiskovalni komisiji

»Na tem mestu vabim vse parlamentarne stranke, naj premislijo, ali je vredno sodelovati v naši preiskovalni komisiji. Nihče namreč ne sme dopustiti, da bi protizakonito prisluškovali, prestrezali maile, tajno opazovali, sledili in tajno fotografirali državljanke in državljane Republike Slovenije. Še huje pa je, če se tako pridobljen material nato uporablja za politične pritiske,« je povedal poslanec SDS in pri tem  omenil poslanca DZ, ki je pripravljen pričati pred preiskovalno komisijo in povedati, kako so zlorabili Telekom Slovenije v prejšnjem mandatu, da se je bralo njegova sms sporočila in da se je sledilo njegovi lokaciji ter podajalo informacije naprej. »Tudi nekateri drugi bodo znali marsikaj povedati,« je še dejal Mahnič in navedel, da bodo predmet preiskave Generalna policijska uprava, Kriminalistična policija, NPU, Sova, OVS, »v kolikor pa bomo dobili informacije, da te stvari  dela kdo izven tega kroga, pa se bomo tudi pozanimali.«

»Mislim, da je vse skupaj sodu izbilo dno in da je to trenutek, ko se mora politika poenotiti. Verjetno bo to sicer problem za LMŠ, ne bi pa smel biti problem za vse ostale parlamentarne stranke, še posebej tiste, ki so bile celoten mandat najbolj na tapeti, to so SD, SAB, DeSUS in SMC.«

Pomembno je, da preiskavo morebitnih prisluškovanj in vpogledov v evidence opravi preiskovalna komisija. »Vemo, da vrana vrani ne izkljuje oči in vemo, kako bodo pristojni organi to raziskovali, in sicer približno tako, kot NPU preiskuje, kaj je delal urad za preprečevanje pranja denarja v primeru IranNLBgate,  ko Darko Muženič preiskuje delo Darka Muženiča.«

Kaj je povedal Žan Mahnič novinarjem?

»Če jaz kot poslanec pridem na Policijo in skupaj s kolegi zahtevam nič manj in nič več kot to, kar nam zakon dovoljuje, z namenom  ugotoviti, ali je bila policija zlorabljena v politične namene, potem pričakujem, da mi bo gospa to dala. In to ne meni osebno, temveč Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. In zato je bila tista izjava, da naj gleda na prihodnost, ker če se ugotovi, da je bila Policija zlorabljena v politične namene in da je generalna direktorica držala roko nad tem, da sodeluje pri tem, potem jo bo KNOVS kazensko ovadil. Če pa ona kazensko ovadbo jemlje kot grožnjo, kot pritisk pa naj to tako jemlje. Ampak to je ustavna kategorija, če ugotovimo, da je nekaj šlo narobe, moramo podati kazensko ovadbo.« Dodala je še, da mu je žal, da je direktorica Policije v javnosti predstavila, kot da so bili neki pritiski, »še bolj pa mi je žal, ker ona ve, da niso bili, pa to počne iz političnih razlogov, hkrati pa reče, nihče si ne bo podredil Policije. Bog ne daj, da bi si jo kdo podredil, ampak jaz se bojim, in glede na vse, kar vidim, mislim, da si je ena stranka trenutno še vladajoče politike Policijo že podredila.«

Na novinarsko  vprašanje, kako komentira dejstvo, da državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec ni bil dejaven na družabnim omrežjih vse od nastopa funkcije, danes pa se je oglasil pa je poslanec Žan Mahnič odvrnil, da »ko je bil Damir Črnčec pri Janezu Janši je imel vsaj svobodo govora, je lahko tvital in pisal na Facebook. Sedaj pa tega ni smel početi.«

Zadevo spremljamo naprej!

MG

The post EKSKLUZIVNO! Objavljamo tonski posnetek Žana Mahniča na današnji izjavi za javnost. Kaj se dogaja v naši državi? Kdo nadzira parlamentarne stranke? appeared first on e-Maribor.