Večnamenski objekt v Slivnici ima tudi manj prijetno finančno zgodbo. Občina Hoče-Slivnica je izgubila dolgoletni sodni spor zaradi neplačanih gradbenih del, Višje sodišče v Mariboru pa je potrdilo obveznost plačila 83.327,50 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo že od leta 2007.  

V ozadju zgodbe je spor zaradi gradbenih del pri izgradnji večnamenskega objekta v Slivnici. Gre za terjatev podjetja MTB d.o.o., ki je bila pozneje prenesena na podjetje z gradbeno mehanizacija, To je od Občine Hoče-Slivnica zahtevalo plačilo opravljenih del. Zadeva se je vlekla vrsto let, občina pa je ves čas nasprotovala zahtevku. Med drugim je trdila, da je terjatev zastarala in da tako imenovana soinvestitorska pogodba ne določa neposredne obveznosti občine za plačilo izvedenih gradbenih del.

Sodišče: Dela so bila opravljena, plačilu ni bilo!

Prvotno je Okrožno sodišče v Mariboru že januarja 2024 odločilo, da mora občina plačati 83.327,50 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. avgusta 2007 dalje. Preostali zahtevek v višini 82.551,40 evra je zavrnilo. Toda zgodba se s tem ni končala. Višje sodišče v Mariboru je oktobra 2024 ugodilo občinski pritožbi in sodbo v ugodilnem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Razlog je bil procesne narave, saj se občina ni mogla izjaviti o pravni podlagi, na katero je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev.

V ponovljenem postopku je Okrožno sodišče v Mariboru 11. novembra 2025 ponovno odločilo v korist tožeče stranke. Sodišče je ugotovilo, da ni šlo zgolj za skupno investicijsko sodelovanje, temveč za odplačno pogodbeno razmerje, katerega bistvo je bila izvedba del proti plačilu. Zavrnilo je tudi ugovor zastaranja, saj je bilo to pretrgano s predhodnim sodnim postopkom.

Višje sodišče zavrnilo občinsko pritožbo Občina se je ponovno pritožila, vendar tudi tokrat ni uspela. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo opr. št. I Cpg 19/2026 z dne 10. aprila 2026 pritožbo občine zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. To pomeni, da mora Občina Hoče-Slivnica plačati: 83.327,50 evra glavnice, zakonske zamudne obresti od 2. avgusta 2007 dalje.

Pomembno je poudariti, da so obresti tekle skoraj dve desetletji. Zato se finančna obveznost občine ne konča pri znesku 83 tisoč evrov. K temu je treba prišteti še morebitne stroške postopkov. Račun na koncu plačajo občani. Sodni spor odpira tudi širše vprašanje odgovornega ravnanja z občinskim denarjem. Vsak takšen spor, ki se vleče dolga leta in se konča s pravnomočno obveznostjo plačila ter visokimi zamudnimi obrestmi, pomeni finančno breme za občinski proračun.

Občina je v svojem poročilu z dne 1. junija 2026 navedla tudi predlog za dopustitev revizije na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ali je bila revizija pozneje dopuščena in kakšna je odločitev Vrhovnega sodišča, iz pregledanega gradiva ni razvidno. Dejstvo pa ostaja: Višje sodišče v Mariboru je občinsko pritožbo zavrnilo in potrdilo obveznost plačila.

Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je preprosto: kdo bo prevzel odgovornost za finančne posledice dolgoletnega spora in koliko bo na koncu ta zgodba dejansko stala občane Hoče-Slivnice?

Po neuradnih podatkih, naj bi občina 20. maja 2026 gradbenemu podjetju, kateremu je dolgovala denar, morala plačati kar 227.402.58 evrov z vsemi obrestmi vred. Torej precej več, kot če bi plačala račun po končanih delih. Kdo pa bo plačal razliko, kar 144.075,08 evra? Občani in občanke občine Hoče Slivnica torej in ne župan osebno? Vprašanje pa je tudi, koliko je občino stal še odvetnik iz odvetniške pisarne Gorjup

Čeprav so se neplačila začela že v času prejšnjega župana, pa tudi Soršak ni preprečil nadaljnjih sodnih postopkov in številnih pritožb. Zaradi dolgotrajnega pravdanja se je dolg občine povečal za dodatnih 144.075,08 evra.

Se ob tem postavlja vprašanje: bo Soršak za nastale dodatne stroške prevzel odgovornost ali bodo račun za njegovo ravnanje znova plačali občani?

The post Župan Soršak ni plačal računa, občani pa nosijo posledice. Kdo jim bo vrnil 144.075,08 evrov? appeared first on e-Maribor.

Med desetimi kandidati za mariborskega župana je tudi kandidat stranke SD Matevž Frangež, ki ga podpira tudi stranka Levica. Frangež, ki ga nekateri kritiki opisujejo kot narcisoidnega politika, ki se v javnosti predstavlja kot primeren kandidat in želi sooblikovati prihodnost Maribora.

Toda Frangeževa politična in poslovna pot ima tudi poglavja, ki odpirajo precej neprijetna vprašanja, predvsem pa dejstvo zakaj Matevž Frangež ni primeren za župana Maribora. Med aferami so pravnomočna odločba Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), poslovanje podjetja Zgodba z javnimi ustanovami ter afera Spirit, v kateri sta se znašli dve podjetji s skupno 20 milijoni evrov predvidenih subvencij.

Podjetje Zgodba: več kot 100.000 evrov iz javnih sredstev

Ena izmed zgodb, ki zasluži posebno pozornost, sega v leto 2015, ko je bilo ustanovljeno mariborsko podjetje Zgodba. Med njegovimi ustanovitelji je bil tudi Matevž Frangež, skupaj z Juretom Strucom in Mitjo Blagajcem. Podjetje je začelo poslovati z Mestno občino Murska Sobota, ki jo je takrat vodil Aleksander Jevšek iz njegove stranke SD. Po poročanju časnika Večer je občina med letoma 2015 in 2019 podjetju za različne storitve namenila približno 111.000 evrov.

Poslovanje je vzbudilo pozornost občinskega nadzornega odbora. Ta je pri posameznih naročilih opozoril, da je občina k oddaji ponudbe povabila samo podjetje Zgodba, čeprav bi morala po svojih notranjih pravilih pozvati najmanj dva ponudnika. Še posebej zanimivo je, da je bil eden od ustanoviteljev podjetja Frangež, član iste politične stranke kot takratni župan Jevšek.

Zadevo je obravnavala tudi KPK. Ta pri svojem postopku sicer ni potrdila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je pa opozorila na korupcijska tveganja zaradi načina oddajanja naročil in pomanjkljive utemeljitve gospodarnosti takšnega ravnanja. Frangež je medtem izstopil iz lastništva podjetja. Kljub temu ostaja vprašanje, kako so bila v tistem obdobju razdeljena javna naročila in kakšno vlogo je imel pri poslovanju podjetja kot njegov soustanovitelj.

Afera Spirit: 20 milijonov evrov za dve povezani podjetji

Še več pozornosti je Frangež vzbudil v času opravljanja funkcije državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ko je januarja 2025 izbruhnila afera Spirit. V središču zgodbe sta bili podjetji VonPharma SI in Vital QI, ki sta bili na razpisu za prestrukturiranje premogovniških regij izbrani za skupno 20 milijonov evrov subvencij. Vsako podjetje naj bi prejelo po deset milijonov evrov.

Razpis je bil vreden 83 milijonov evrov. Po medijskih razkritjih se je izkazalo, da sta bili podjetji povezani prek istega ustanovitelja Tadeja Von Horvatha. Obe sta bili sprva izbrani, nato pa je agencija Spirit sklepa o dodelitvi sredstev razveljavila. V zgodbi je pomembna tudi vloga Matevža Frangeža. Sam je potrdil, da Von Horvatha pozna že iz študentskih let in da se je z njim pred objavo razpisa tudi sestal. Pojasnil je, da sta govorila o splošnih pogojih in okvirih razpisa, zanikal pa je, da bi mu svetoval pri pripravi prijave ali kakorkoli vplival na izbor.

Frangež je ministru Matjažu Hanu ponudil odstop, vendar ga minister ni sprejel. Notranja revizija ministrstva, katere rezultati so bili predstavljeni aprila 2025, ni ugotovila večjih nepravilnosti, je pa opozorila na več pomanjkljivosti pri pripravi in izvedbi razpisa. Med drugim so bile izpostavljene težave z razpisno dokumentacijo, roki in preverjanjem prijav.

Afera je odprla vprašanja o nadzoru nad razdeljevanjem evropskega denarja, preglednosti razpisov in odgovornosti vodilnih na ministrstvu. Pri tem je treba poudariti, da sama Frangeževa poznanstva in sestanki z Von Horvathom niso dokaz nezakonitega vplivanja na razpis.

KPK: pravnomočna odločba zaradi kršitev pravil lobiranja

Posebej pomembna je odločba Komisije za preprečevanje korupcije, objavljena 17. aprila 2025. KPK je ugotovila, da Frangež kot državni sekretar ni odklonil osebnih stikov s petimi posamezniki, ki so v imenu interesnih organizacij lobirali pri njem, čeprav niso bili vpisani v register lobistov in niso izpolnjevali pogojev za izjemo od registracije.

Komisija za preprečevanje korupcije je 17. aprila 2025 objavila odločbo zoper Matevža Frangeža. Ugotovila je, da se Frangež, kot državni sekretar ni izognil osebnim stikom s petimi posamezniki, ki so lobirali v imenu interesnih organizacij, vendar niso bili vpisani v register lobistov.Da KPK v zakonskem roku ni prijavil vseh petih posameznikov, ki so z njim komunicirali z namenom lobiranja. 

Poleg tega KPK ni pravočasno prijavil vseh petih posameznikov, ki so z njim komunicirali z namenom lobiranja. Odločba je postala pravnomočna 8. aprila 2025. KPK mu je izrekla enotno sankcijo – opomin. To pa ni zgolj politični očitek ali interpretacija nasprotnikov. Gre za uradno ugotovljeno in pravnomočno kršitev pravil lobiranja.

Mariborčani si zaslužijo odgovore?

Marca 2015 je Frangež napovedal umik iz profesionalne politike. Po poročanju Siola je na vprašanje o morebitni prihodnji kandidaturi za poslanca ali župana odgovoril: “Zagotovo ne, v prihodnjih 20 letih ne.” A je letos (smo namreč leta 2026 in ne 2035) napovedal kandidaturo za župana Maribora. Torej ni zdržal 20 let. Seveda ne, kajti trenutno je brezposeln, dobil je tudi zadnje nadomestilo, ki mu je pripadlo, kot državnemu sekretarju.  Pa še to. Si zamislite župana Maribora, ki se v službo na občino katero vodi, pripelje iz občine Pesnica?

Sicer pa, ne samo Mariborčani, tudi glasbeniki iz Pohorja, ki so Matevžu Frangežu igrali na poroki in ostali brez plačila, še vedno iščejo odgovore zakaj nadutost postane vrlina od nekoga, ki se vedno napaja iz državnih jasli?

The post Matevž Frangež, kandidat za mariborskega župana in njegove afere, ki bodejo v oči appeared first on e-Maribor.

Očitno Matevž Frangež že misli, da je župan. No vsaj obnaša se tako. Svoj volilni kombi je pustil kar sredi prehoda za pešce. Muzikanti, ki so mu igrali na poroki, pa so nas obvestili, da jim ni plačal njihovega nastopa.

Ko daš levičarju v roke oblast, potem veš kaj te čaka. Nonšalantnost in sprenevedanje. Tako se že obnaša kandidat za župana Maribora Matevž Frangež. Svoj kombi je parkiral kar na prehodu za pešce in se ni zmenil za okolico.

Kot piše portal Politikis, naj bi se kandidat za župana Maribora Matevž Frangež s kombijem ustavil ob prehodu za pešce, kjer se je najprej naslonjen na vozilo pogovarjal po mobilnem telefonu. Telefonski pogovor naj bi nato nadaljeval še v kombiju, v katerem je bil tudi voznik. Po pripovedovanju očividcev portala Politikis, naj bi celotna situacija trajala približno deset minut. 

Dogodek odpira vprašanja o ravnanju v prometu in spoštovanju pravil, ki veljajo za vse udeležence. Od javnih osebnosti, še posebej kandidatov za vodenje drugega največjega slovenskega mesta, javnost pričakuje odgovorno ravnanje in spoštovanje prometnih predpisov. Še posebej pomenljivo je, da Frangeža na županskih volitvah poleg SD in Levice podpira tudi Lista kolesarjev in pešcev.

Avto Matevža Frangeža parkiran na prehodu za pešce, slika Politikis

Da je Frangež velikokrat vzvišen do ljudi, pa vedo povedati tudi tisti, ki so ga spoznali. Tako se je obnašal tudi do glasbenikov, ki so mu igrali na njegovi poroki. Kot so dejali za naš portal e-maribor.si, je bila to srbsko-slovenska poroka, saj njegova žena prihaja iz Srbije. Poleg srbskih so mu igrali tudi slovenski glasbeniki, vsaj tisti del, ko je Frangež prišel po svojo srbsko nevesto v Pesnico. Po končanem igranju je Frangež slovenske glasbenike bolj kot ne »vljudno« nagnal, glasbenikom pa dejal, da so tako in tako dobili dovolj napitnine od svatov. Da bi jim nakazal denar za igranje ni želel niti slišati.

Dolgih nosov so se tako muzikanti, pred 16. leti odpravili s poroke pri Frangežu, ki je v tistem času opravljal službo poslanca Državnega zbora in bi moral biti vsaj za izgled drugim

Je to tisti “novi Maribor” katerega si predstavlja Matevž Frangež?

The post Matevž Frangež pustil kombi kar sredi prehoda za pešce. Baje pa tudi svoje poroke še ni odplačal appeared first on e-Maribor.

V enem od lokalov v Vurberku opozarjajo na nenavadno ravnanje gosta, ki naj bi po zaužiti pijači odšel, ne da bi poravnal račun. Po besedah zaposlene naj bi se podobna situacija zgodila že večkrat, tudi v drugih bližnjih lokalih.

Moški naj bi se v lokal pripeljal z avtomobilom in naročil pijačo. Sodelavka, ki ga je opazila, ga je celo fotografirala, ob tem pa opozorila, naj bo pozorna, da bo gost pijačo sproti plačeval.

Ko je naročil že drugo pivo, so ga v lokalu opozorili, naj poravna račun. Moški naj bi pokazal, da gre po denar v avtomobil. Nato pa se je usedel v avto in odpeljal.

Zgodba pa se s tem ni končala. Gost naj bi se pozneje znova vrnil v lokal in z gestami zahteval novo pijačo. Zaposleni so sklepali, da je gluhonem, saj naj bi se sporazumeval predvsem s kretnjami.

Po navedbah gostilničarke naj bi moški podobno ravnal tudi v drugih lokalih v okolici. Tudi sama naj bi imela z njim podobno izkušnjo že pred časom. Takrat naj bi odšel, ne da bi poravnal račun za pivo. 

Očitno pa ima, očitno žejni voznik kombija, denar vsaj za bencin.

(foto: nadzorne kamere v lokalu)

The post To je gost, ki v lokalih okoli Dupleka naroča pijačo in potem izgine! appeared first on e-Maribor.

Levičarski slikar, ki je pod Golobovo vlado dobro služil, očitno še vedno ni vsega odslužil. Ob nastopu vlade Janeza Janše je spet začel s fašizmom in rasizmom zmerjat vlado Janeza Janše?

Arjan Pregl je v slovenski javnosti že vrsto let znan ne le po svojem slikarstvu, kar bi morala biti njegova dejavnost, a se zdi, da ima v svojem delu preveč časa za pisanje političnih nesmislov ekstremne levice. 

Njegove objave pogosto presegajo meje običajne politične polemike in se sprevržejo v osebne obračune. Namesto argumentirane razprave so v pri njem v ospredju predvsem posmeh, etiketiranje in diskreditacija posameznikov in žaljivost do drugače mislečih. 

Vrhunec tovrstnega ravnanja je bila v času vlade Roberta Goloba primerjava poslanca SDS Andreja Hoivika z norveškim množičnim morilcem Andersom Breivikom. Takšna primerjava ni zgolj politično nekorektna, temveč po mnenju številnih predstavlja eno najbolj neokusnih oblik političnega obračunavanja v slovenskem javnem prostoru. Seveda pa Arjan opleta tudi z drugimi sovražnimi besedami. 

Vlado Janeza Janše je včeraj spet zmerjal s fašistično, njihove zakone pa z rasitičnimi. In zanimivo. klub temu, zoper njega še nihče ni sprožil kakšne kazenske ovadbe. 

Sicer pa je Pregl v času Golobove vlade dobro živel. Zanimivo je, da je vse račune, katere je imel kot slikar zaprl, enega leta 2011, drugega leta 2020 in tretjega leta 2022. V času Golobove vlade je na svoj račun od države prejel kar  69.886,14  evrov davkoplačevalskega denarja. Samo Asta Vrečko, mu je poklonila 20.000 evrov. Nazadnje septembra lanskega leta, kar 10.000 evrov našega denarja, pod obrazloživijo: “delovna štipendija.” Po tem pa je z septembrom 2025 zaprl račun. /vir ERAR/

Kako danes prejema prihodke, ali je zaposlen v kakšnem podjetju, društvu ali drugi organizaciji, ERAR ne razkriva. Vendar se marsikdo sprašuje, ali bi bil na družbenih omrežjih tako glasen in politično izpostavljen tudi brez zagotovljenega vira prihodkov. Verjetno pa, da si ob nenehnem zmerjanju političnih nasprotnikov s fašisti in podobnimi oznakami javnost zasluži odgovor na vprašanje, iz katerih virov sploh financira svoje delovanje.

Se nadaljuje kmalu…

The post Levičarski slikar Arjan Pregl spet v akciji. Vlado Janeza Janše ozmerjal za fašistično!? appeared first on e-Maribor.

Ministrica za infrastrukturo, ki opravlja, le še tekoče posle, Alenka Bratušek, je sodno preganjala Davorina Kopšeta. Razlog za to je bil zapis na družbenem omrežju, za katerega trdi, da je posegel v njene “ustavne pravice”. Kopše zavrača njene trditve in tožbeni zahtevek označuje za “neutemeljenega”. Svoj odgovor na tožbo je objavil na svoji spletni strani in tožbo Bratuškove označil za “farso”.

Leta 2020 se je Davorin Kopše na družbenem omrežju odzval na zapis Alenke Bratušek, ministrice za infrastrukturo, ki opralja le še tekoče posle. V zapisu je uporabil prispodobo, ki jo je kasneje pojasnil kot asociacijo, ne kot osebni napad. Javno se je opravičil in poudaril, da se zapis ni nanašal na Bratuškovo osebno. Kljub opravičilu je sledila tožba. Sodišče je Alenki Bratušek prisodilo visoko odškodnino. Kljub temu je bila Alenki Bratušek prisojena odškodnina 4.630 evrov, skupaj s stroški in obrestmi je moral Kopše plačati skoraj 7.000 evrov.

Davorin Kopše je upokojen invalid in takšnega zneska preprosto ni zmogel plačati. Grozila mu izvršba. A ljudje so stopili skupaj. Prava akcija se je odvila. Na koncu se je za Kopšeta dobro končala. Na cedilu ga niso pustili strankarski kolegi, niti predsednik stranke SDS Janez Janša. V solzah sreče je Kopše dejal, da je krivični dolg poravnal. Boj pa bije naprej na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Tu je sporni zapis Davorina Kopšeta:

Kopše se ob tem, vsem, ki so mu pomagali iskreno zahvaljuje. Njegov zapis objavljamo v celoti:

Zaradi kritične objave ravnanja vplivne političarke Alenke Bratušek, ki je v času covida neodgovorno nasprotovala ukrepom, mi je sodišče naložilo plačilo enormne odškodnine. Ker sem paraplegik, kar vsaj deloma prizadene tudi telesno funkcijo dihanja, sem se bal, da sem v krogu posebej ogroženih, zato prve tri mesece epidemije sploh nisem zapustil stanovanja. V samoizolaciji sem bil ogorčen nad objavo Alenke Bratušek, da si ne bo namestila aplikacije za sledenje virusu dokler ne bo prepričana, da ji minister za notranje zadeve Aleš Hojs ne bo sledil. To se mi je zdelo zelo naduto in domišljavo, zaradi česar sem jo primerjal z nedostopnimi prevzetnicami v nočnih lokalih sredi osemdesetih let.

Na sugestijo Alenke Bratušek sodišču, da sem jo s tem imenoval za pocestnico in prostitutko, kar ni res, je sodišče njeno trditev posvojilo in mi naložilo plačilo odškodnine, ki znaša v dokončnem znesku skupaj s stroški 7.497,43 evrov. Ker nisem imel denarja, da bi plačal, je sledila izvršba, s katero mi je Alenka Bratušek izpraznila bančni račun. Dne 17. aprila 2026 mi je na računu do konca meseca ostalo natanko 7,80 evrov. Vse to na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga za nameček sploh nisem prejel.

Ko sem to objavil na socialnih omrežjih, so se odzvali dobri ljudje, ki so razumeli mojo stisko, zato se jim iz vsega srca zahvaljujem.

Prisrčna hvala vsem, ki ste prepoznali krivico in mi nesebično priskočili na pomoč.
Hvala Uroš, Aleš, Jože, Janez, Mojca, Robert, Alenka, Petra, Zala, Franc, Emanuel, Radovan in neznani darovalci. ter politični soborci iz Šiške in ostalih delov Slovenije.

Posebej hvala predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši in vsem, ki jih je osebno angažiral, pa sam sploh ne vem kdo so, predsedniku Sveta za zaščito svobode govora pri Zboru za republiko Jožetu Biščaku in Janezu Podobniku za transfer, Novi24TV, Demokraciji ter vsem, ki ste se odzvali na njihov poziv in nakazali sredstva na poseben račun.

Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki ste mi želeli pomagati in me pozivali naj javno objavim številko bančnega računa, da bi mi nakazali denarna sredstva. Nisem objavil, ker se je po drugih poteh nabralo dovolj, nikakor pa nisem želel, da se nabere več, kot sem potreboval. Hvala tudi za vse osebno ali javno izrečene besede podpore.

Svoje veliko srce je pokazal tudi odvetnik, Radovan Cerjak, ki mi je nesebično pomagal. In to ne le kot odvetnik, ampak tudi kot človek. Hvala Radovan!

Vem, da nisem edini, ki se mu je v tej državi zgodila krivica. Ko zaznam kak tak primer tudi sam prispevam in še bom. Najpomembneje pa je, da spremenimo sistem in ga naredimo bolj pravičnega. Finančno je urejeno, krivica pa bo še dolgo bolela.

Davorin Kopše

The post Davorin Kopše: “Iskrena hvala za pomoč po krivični sodbi.” (izpoved) appeared first on e-Maribor.

Medtem ko je predsednik vlade pred časom užival lepote sosednje Hrvaške, se vsi sprašujemo, ali je takrat nastanitev v hiši pri poslovnežu Tomažu Subotiču  na otoku Ugljan res plačal, ali pa je vse samo farsa.

Po aferi, povezani z dopustovanjem pri poslovnežu Tomažu Subotiču, ki ga je država imenovala v svet bolnišnic, je Tarča razkrila, kako sta s Tino Gaber bivala na otoku Ugljan v hotelu očeta slovenskega podjetnika Mihe Piškurja, ki je v času te, torej Golobove vlade opravil več poslov z Gen-I in Darsom. Gre že za drug primer, kjer bi morala prevladati previdnost pri poslovnih interesih. Subotič je bil namreč imenovan v svet bolnišnic, Piškur pa dela z državo. Obakrat gre za transakcije z državo.

EKSKLUZIVNO: Robertu Golobu in Tini Gaber ukradli identiteto ter izdali lažni račun! https://t.co/Ov19ZX2xfr

— Aljuš Pertinač (@Pertinacal) February 13, 2026

 Golobu se na besedo že dolgo ne sme verjeti ničesar več, če kaj, nas je zgodovina njegovega vladnega mandata naučila to, da skoraj nenehno laže, predvsem pa morajo biti do njegovih izjav in početja izrazito skeptični in previdni novinarji. Še zlasti po tem, ko je bila povsem razkrinkana njegova grda “pralaž” o kraji identitete pri odprtju bančnega računa na sedežu avstrijske banke Sparkasse v Bukarešti. Piše portal Preiskovalno.si

Golob je sicer pokazal račun, ki naj bi ga prejel za nočitev na otoku Ugljan, a na računu manjka namreč žig. 

Pri pregledu potrdila o plačilu v znesku 1.055 € so na Preiskovalno.si ugotovili, da je na njem — v spodnjem levem kotu — navedena oznaka »UniCredit Bank S.A.«, ki lahko pomeni, da gre za romunsko pravno obliko delniške družbe (Societate pe Acțiuni). Zato je po vsem tem zelo verjetno, vsaj 50 odstotkov možnosti je za to, da gre za račun, ki je bil – sredi aktualne predvolilne panike – na hitro ponarejen?

The post Je Robert Golob ponaredi račun iz svojega zasebnega dopustovanja na otoku Ugljan? appeared first on e-Maribor.

Naša “nepolitična” TV  Slovenija, katero je Golob očistil janšizma, hoče vse več denarja. Seveda pa brez denarja ni glasbe, oziroma po domače levih novic, kjer hvalijo Golobovo vlado.

Financiranje Radiotelevizije Slovenija je v zadnjih letih ena osrednjih tem javne razprave, zlasti zaradi slabega finančnega položaja zavoda, zakonodajnih sprememb ter vse pogostejših proračunskih posegov države. A to ob slabem programu nacionalne televizije, katero le še malo kdo gleda samo še stopnjuje bedo naše nacionalke.

A jedro najnovejšega zapleta, kot piše portal Zanima.me pa tvori dogovor z Ministrstvom za obrambo. Po navedbah nekdanjega generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca je MO junija 2025 sklenilo dogovor, s katerim je za nazaj priznalo obveznost za neplačano uporabo infrastrukture enote Oddajniki in zveze (OZ) v višini 1,5 milijona evrov. Ta znesek naj bi pokril uporabo za zadnjih štiri do pet let.

Poleg tega enkratnega zneska naj bi ministrstvo od junija 2024 že mesečno plačevalo 37 tisoč evrov za uporabo lokacij RTV, medtem ko javni zavod obrambnemu resorju za uporabo njihovih točk plačuje znatno manj – dobrih 6.000 evrov. Kadunc ocenjuje, da bi RTV Slovenija, letos lahko prejela še dodatnih 1,2 milijona evrov za preteklo triletno obdobje, kar bi skupaj pomenilo izjemen finančni obliž za enoto, katere samo stroški elektrike znašajo kar 4,3 milijona evrov letno.

Povedano po domače – treba si je nekaj izmisliti, da bo denar pred volitvami še pravočasno prišel na RTV Slovenija, kjer bodo nato imeli dovolj materiala za hvalospeve vladi in za ustvarjanje umetnega vtisa o srečni in zadovoljni Sloveniji?

Je pa zanimivo. Evri iz Ministrstva za obrambo sploh niso razvidni kot samostojne postavke v letnih poročilih RTV Slovenija, finančnih načrtih ali obrazložitvah uprave. V dokumentih se pojavi le približno 2,95 milijona evrov odstopanja od finančnega načrta, brez navedbe izvora sredstev in brez omembe, da gre za posle z ministrstvom za obrambo.

The post Volitve so tu! Vlada je denar, namen na ministrstvo za obrambo, raje dala na RTV? appeared first on e-Maribor.

Največje sramota te vlade je davek za dolgotrajno oskrbo, katerega morajo plačevati prav vsi, zaposleni in nezaposleni, gospodinje, brezposelni, upokojenci brez pokojnin. Skratka prav vsi. O tem minister Simon Maljevac ni rekel nobene.

Zagotovo bi bilo za Slovenijo bolje, da bi Simon Maljevac ostal pri pisanju priročnikov o lizanju riti, kot pa da je na čelu ministrstva za solidarno prihodnost. Kajti življenje je zaradi njega v Sloveniji kar naenkrat postalo zelo drago. Plačilo za dolgotrajno oskrbo pa je prizadelo prav vsakega – tudi tiste ljudi brez kakršnih koli dohodkov. Gospodinje, brezposelni in upokojenci brez pokojnin so med tistimi, ki jih je januarja doletel šok: prejeli so poračun za pol leta prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Sistem ministra Maljevca je zasnovan tako, da se prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka četrtine povprečne bruto plače pobira tudi od ljudi brez kakršnih koli dohodkov. To je v bistvu odiranje ljudi, ki nimajo lastnih prihodkov. Kakšna sramota.

Položnica nezaposlene matere, slika Portal Zanima.me

Matere, ki so svoje življenje posvetile skrbi za družine in zato pustile službo, so med najbolj ranljivimi skupinami, opozarja ena izmed njih. »Pustila sem službo, da bi opravljala gospodinjenje doma in skrbela za družino. Posledično sem zdaj brez vseh prihodkov, brez pokojnine, a to me ni obvarovalo novega davka Levice,« je zgrožena ob položnici za skoraj 36 evrov. Piše portal Zanima.me.

Oderuštvo vlade se nadaljuje tudi pri študentih. Primer je študentka, ki prej ni imela nobenih prihodkov, v polletju pa je prek študentskega servisa zaslužila vsega skupaj 232,42 evra. Tudi od tega zneska je plačala prispevek za dolgotrajno oskrbo, čeprav je en odstotek od bruto študentske postavke za dolgotrajno oskrbo že plačal delodajalec.

Na koncu se izkaže, da je »solidarna prihodnost« pod to vlado le prazna fraza, ki se razbije ob prvi položnici. Ko država brez sramu seže v žepe tistih, ki nimajo ničesar – gospodinj, brezposelnih, študentov in najranljivejših – to ni več socialna politika, temveč birokratsko legalizirano oderuštvo. Če je to obraz nove pravičnosti, potem je jasno, da je zgrešila svoj namen. Slovenija ne potrebuje ministrov, ki kaznujejo revščino, ampak politiko, ki zna ločiti med solidarnostjo in brezčutnim pobiranjem denarja. Račun, ki ga danes plačujejo najšibkejši, bo jutri politično izstavljen tistim, ki so tak sistem omogočili. 

Naj se sistem marca vrne v prave in bolj pravične tirnice, Maljevac pa naj raje še naprej, raje piše priročnike.

The post Sramota! Tudi ljudje brez dohodkov, dobili položnice za dolgotrajno oskrbo! appeared first on e-Maribor.

Obljube aktualne vlade o dostojnem življenju, socialni pravičnosti in nižjih stroških oskrbe starejših vse pogosteje trčijo ob kruto realnost ljudi. Primer Mariborčanke, ki se je obrnila na javnost, razgalja, kako daleč so besede oblasti od vsakdanjega življenja številnih družin.

Mariborčanka ima okoli 1.000 evrov mesečnih prihodkov. Njen mož, ki je invalid in je nameščen v Domu Danice Vogrinec Maribor, ki ga vodi član aktualne vlade – Gibanja Svobode Marko Slavič, pa prav tako prejema skoraj 1.000 evrov prihodkov. Skupaj torej zakonca razpolagata z okoli 2.000 evri na mesec. A položnica za domsko oskrbo znaša kar 2.068 evra. To pomeni, da jima po plačilu osnovne oskrbe ne ostane praktično nič – ne za stroške doma, ne za zdravila, ne za nepredvidene izdatke, ne za hrano.

Takšni primeri še posebej bodejo v oči ob dejstvu, da se je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac večkrat javno pohvalil, da bodo z ukrepi vlade položnice v domovih za starejše nižje, sistem pa pravičnejši. Resničnost na terenu kaže ravno nasprotno. Stroški rastejo, ljudje pa so vse bolj ujeti v brezizhoden položaj, kjer niti dve povprečni plači ne zadoščata za osnovno oskrbo invalida v javnem domu. In to po tem, ko mora vsak državljan plačati davek za take primere, samo zato, da bo oskrba v domovih za ostarele cenejša. Ste prevarali ljudi, spoštovani predstavniki Levice?

Hči omenjenega invalida nam je povedala: “S strani socialne delavke sva z mamo izvedeli, da oče ni bil vključen v skupino s starostniki za dolgotrajno oskrbo, saj spada v skupino C, ki je bila izvzeta iz zakona. Vlogo za socialno oskrbo nato nisva podali na CSD Maribor, saj nam je iz Ministrstva za dolgotrajno oskrbo Ljubljana, bila podana informacija, da bodo v oskrbo vključeni vsi- tako starostniki kot tudi invalidi. Svetovali so nam, naj v DSO-u oddajo soglasje za dolgotrajno oskrbo, saj da bodo oni to lažje uredili, zaradi posedovanja osebnih podatkov očeta. Z upanjem da bo zadeva sprovedena, kot je bilo obljubljeno, smo predali zadevo v roke DSO-u.”

V torek, 13.1.2026  je na dom prispela prva položnica, s pričakovanim nižjim plačilom. A sledil je šok: 2.068,00 €. Dosedanji znesek je znašal 1.486,00€. Sedaj me zanima, s kakšnim razlogom se je sploh cena dvignila? In zakaj oče ni bil vključen v tako lepo opevan Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kakšnih dodatnih oziroma posebnih storitev, je bil oče deležen v decembru, za takšen drastičen dvig cene? Kaj se je v enem mesecu spremenilo, glede na to, da dom niti nima usposobljenega in strokovnega kadra za skrb invalidov? Se sprašuje naša sogovornica.

Kot je za naš portal zaupala hči, omenjenega invalida, je oče v domu deležen enake oskrbe, kot vsak drug starostnik in ni deležen popolnoma nobene posebne nege in oskrbe. “Kot invalidna oseba, ni deležen nobenih posebnih dodatnih storitev, saj dom ne nudi zato ustrezno usposobljenega kadra. O takem dvigu cen ni nihče nikogar obvestil. Nobenega klica ni bilo recimo s strani DSO,” pravi naša sogovornica

Seveda je brez besed ostal tudi večni direktor Doma starejših Danice Vogrinec Maribor, Marko Slavič, velik zagovornik stranke Svoboda. In dobro bi bilo če bi bil še zagovornik svojih varovancev. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, komu so bile namenjene vladne obljube? Tistim, ki komaj preživijo iz meseca v mesec, ali zgolj za politične govore in nastope pred kamerami? Primer iz Maribora ni osamljen, temveč simptom širšega problema – socialna politika Golobove vlade se v praksi sesuva na plečih najranljivejših.

Za številne družine je tako “solidarna prihodnost” postala prazna fraza, realnost pa neusmiljen obračun, ki ne pozna usmiljenja ne do invalidov ne do njihovih svojcev. Sramota!

The post Primer dolgotrajne oskrbe v Mariboru? Invalid mora za oskrbo plačati kar 600 evrov več! appeared first on e-Maribor.