Poslanec Aleksander Reberšek je odprl vprašanje povezovanja socialnih transferjev z vključevanjem tujcev v slovensko družbo. Kot je sporočil, se je o svojem predlogu pogovarjal tudi z ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič.

»Z ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič sem danes govoril tudi o mojem predlogu, da mora biti znanje slovenskega jezika pogoj za denarno socialno pomoč. Podal sem poslansko pobudo,« je zapisal na Facebooku Aleksander Reberšek.

Takšnega splošnega pogoja za pridobitev denarne socialne pomoči sedanja ureditev ne določa. Poleg dohodkovnega in premoženjskega položaja morajo biti izpolnjeni še drugi zakonski pogoji. Pomembno pa je tudi, da denarne socialne pomoči ne more avtomatično dobiti vsak tujec, ki se preseli v Slovenijo.

Slovenska zakonodaja sicer znanje jezika na nekaterih področjih priseljevanja že zahteva. Zakon o tujcih denimo pri določenih postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine zahteva znanje slovenskega jezika na preživetveni ravni.

“Če prideš živet v Slovenijo, imaš eno leto časa, da se naučiš osnov našega jezika. Če se v enem letu nisi pripravljen naučiti niti osnov, potem socialna pomoč ne sme biti samoumevna. Pika,” pravi Reberšek

The post Pobuda poslanca Reberška: “Ni znanja slovenščine, ni socialne pomoči.” appeared first on e-Maribor.

The post Žan Mahnič: Predsednico države naj se ne obvešča več o varnostnih poročilih naše države. appeared first on e-Maribor.

Slovenska demokratska stranka bo s pomočjo volivcev vložila  pobudo za razpis referenduma za novelo Zakona o parlamentarni preiskavi.

Parlamentarna preiskava je ustavni institut, ki je urejen v 93. členu Ustave Republike Slovenije: “Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila, kakor pravosodni organi.« 1. člen Zakona o parlamentarni preiskavi določa: »Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.”

Državni zbor RS je pred dnevi potrdil spremembe Zakona o parlamentarni preiskavi, s katerimi se nesorazmerno posega v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Na novelo je izrazila številne ustavnopravne pomisleke tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Zakonodajni referendum v SDS zahtevajo, ker se s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi:
– ne uresničuje ustavne zahteve po učinkoviti parlamentarni preiskavi iz 93. člena Ustave Republike Slovenije, ki mora biti izvedena brez nepotrebnih ovir in zavlačevanj;
– določa premalo premišljene rešitve, slabo predstavljene rešitve, nezadostno pojasnjene in utemeljene rešitve, ki vsebujejo ustavna neskladja in pravne praznine, kar bo povzročilo zavlačevanje pri uvedbi parlamentarne preiskave;
– s predlagano ureditvijo odločba Ustavnega sodišča glede izločanja predsednika in članov preiskovalne komisije v bistvenem sploh ne uresničuje;
– določa rešitve, ki krnijo sam ustavni institut parlamentarne preiskave o zadevah javnega pomena.

V mestnem odboru SDS Maribor zato vabijo vse člane, simpatizerje in ostale Mariborčane k podpisu podpore za referendum. Za pobudo je potrebno najmanj dva tisoč petsto volivcev. 

The post S podpisom sodelujte v pobudi za razpis referenduma o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi appeared first on e-Maribor.

Dan danes je že vsak lahko poslanec? Jonas Žnidaršič je znan po svojih ne preveč modrih potezah in izjavah, ki jih trenutno kvasi, kot poslanec državnega zbora.

Po tem, ko je modroval, da bo moral vsaj enkrat v življenju zgodaj vstajati in oditi v službo v Državni zbor, se v parlamentu večkrat spomni kakšne neumnosti. Tokrat bi rad uporabljal policijski vodni top v drugačne namene.

“Zadnjih nekaj dni se, na srečo, zaenkrat uspešno, Slovenija bori z obsežnimi požari. Tako je zadnji požar na Goriškem Krasu požrtvovalnim gasilcem uspelo zajeziti, saj je od včerajšnjega dne pod nadzorom.” ugotavlja poslanec SD Jonas Žnidaršič. Poslanec SD tako predlaga, da Slovenija na razpolago ponudi vsa razpoložljiva sredstva,  in notranjo ministrico Tatjano Bobnar poziva, da se da vodni top slovenske policije čimprej na razpolago Gasilski zvezi Slovenije za pomoč pri gašenju požarov v Sloveniji.

A Jonas očitno ne ve, za kaj se vodni top uporablja. Ta seveda ni namenjen za gašenje požarov, oziroma le v redkih primerih, ampak ga uporabljajo predvsem za prisilno sredstvo pri hujših in/ali množičnih kršitvah javnega reda in miru. Očitno Jonas še ni bil oprhan s takim vodnim topom. Mogoče pa bi mu v tej vročini pasalo?

Po viru Žurnal24

The post Se Jonas brije norce? Požare bi gasil s policijskim vodnim topom? appeared first on e-Maribor.

Na današnji dan se spominjamo zahteve Socialdemokratske mladine, predhodnice Slovenske demokratske mladine, s katero so mladi zahtevali razpis referenduma, na katerem se bi slovenski narod svobodno odločal o bodočem statusu Slovenije.

31 let od pobude za samostojno Slovenijo

Predhodnica Slovenske demokratske mladine je bila prva politična organizacija, ki je zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo. V svoji pobudi so izrazili skrb, da se zahtevi po samostojni Sloveniji izogibajo vse politične stranke in napovedali, da bodo takoj po prvih večstrankarskih volitvah, preko svojih predstavnikov v parlamentu RS, zahtevali razpis plebiscita o samostojni Sloveniji.

Podpredsednik SDM @andrejhoivik: "Kot 13. marca 1990, ko je takratna Socialdemokratska mladina naslovila svojo pobudo "Svoboda za Slovenijo", si danes prizadevajmo, da bomo s precepljenostjo in s skupnimi močmi premagali pandemijo." pic.twitter.com/jhUK3Dxymf

— SDM (@organizacijaSDM) March 13, 2021

Takratni SDM ni mogel več opazovati »igračkanja« z usodo slovenskega naroda. Člani in članice SDM so akcijo »Svoboda za Slovenijo« utemeljili z zahtevo, da se o prihodnosti Slovenije lahko odloča le na referendumu. Odločno so zavrnili teze nekaterih strank o »jugoslovanski federaciji, asimetrični federaciji, oz. jugoslovanski gospodarski skupnosti, s katerimi bi ohranili jugoslovansko ječo narodov«. Kljub temu, da danes nekateri govorijo o veliki enotnosti politike v času osamosvajanja, pa je dejstvo, da je pobudi Svoboda za Slovenijo in svobodni državi slovenskega naroda še posebej nasprotovala protinarodno in protiljudsko usmerjena Zveza komunistov.

[31. OBLETNICA POBUDE »SVOBODA ZA SLOVENIJO«]
Predhodnica Slovenske demokratske mladine je bila prva politična organizacija, ki je zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo in danes smo jim članice in člani SDM hvaležni za to!

https://t.co/8U3B22BQRI pic.twitter.com/wMPX3Fyj7y

— SDM (@organizacijaSDM) March 13, 2021

[color-box color=”blue”] Predsednik SDM Dominik Štrakl: “Danes mineva natanko 31 let od pobude »Svoboda za Slovenijo«, kjer so naši predhodniki zahtevali razpis referenduma o samostojni Sloveniji, z utemeljitvijo, da se o prihodnosti Slovenk in Slovencev lahko odloča le na referendumu. Izrazili so skrb, da se nekatere stranke izogibajo zahtevi po samostojni Sloveniji.”[/color-box]

13. 3. 2020 – 13. 3. 2021:

Hvala @strankaSDS, @StrankaSMC, @NovaSlovenija in @stranka_DeSUS za vztrajnost pri prenovi !

Čeprav je včasih težko, skupaj #zmoremo in bomo #uspeli!https://t.co/9iM41SWfYp

— Andrej Hoivik (@andrejhoivik) March 13, 2021

Neposredni učinek pobude je bil viden čez dobrih devet mesecev, ko je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o samostojnosti Slovenije. Slovenski narod se je takrat v veliki večini odločil za samostojno in suvereno državo. Tako smo kot narod na plebiscitu uresničili večstoletne želje po lastni državi, prve korake temu pa je s svojo – za tisti čas drzno – pobudo po referendumu tlakovala prav Socialdemokratska mladina, predhodnica podmladka SDM.

Hvala SDM za pobudo in zrele odločite pred 31. leti.

PM

The post SDM praznuje zanimivo obletnico. 31 let od pobude za samostojno Slovenijo appeared first on e-Maribor.

Posamezne skupine v državi so očitno sklenile, da bi raje kot v Sloveniji živeli v Butalah. V soboto namreč so poštne predalnike po državi preplavili pozivi k ukinitvi Nacionalnega inštututa za javno zdravje (NIJZ), piše portal Škandal24.

Poziv k ukinitvi NIJZ

Kaj je sploh NIJZ? Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je osrednja nacionalna ustanova, katere glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije s pomočjo ozaveščanja prebivalstva in drugih preventivnih ukrepov. Poleg osrednje vloge v dejavnosti javnega zdravja v Sloveniji se NIJZ aktivno vključuje tudi v mednarodne projekte, ki pokrivajo različna področja zdravja in splošnih javnozdravstvenih problemov prebivalstva. NIJZ predstavlja tudi ekspertno raven za podporo odločitvam, ki jih sprejema država na nacionalnem in lokalnem nivoju in ki imajo posreden ali neposreden vpliv na zdravje.

A potem se najde poziv, ki ga usmerjajo t.i. “covid idioti”, ki so za ukinitev take inštitucje, zakaj? Tako so zapisali: “Zaposleni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ste nas, državljanke in državljane, ki smo vam zaupali strokovno skrb za naše javno zdravje, pustili na cedilu. V epidemiji, ko bi najbolj potrebovali strokovne usmeritve, na katere bi se lahko zanesli, ste se vi zavili v molk in podredili vodenje epidemije politiki. Zato smo danes pred grozljivo realnostjo: V svetovnem vrhu po številu okužb in številu umrlih ter obenem v svetovnem vrhu po dolžini zaprtja šol, javnega življenja, omejitev na občine in policijske ure. Ta rezultat ni zgolj posledica politike, ampak tudi vaše neznosne tišine. Medel skupen odziv zaposlenih ste zmogli le ob rušenju bivšega v. d. direktorja. Potem pa ste se spet zavili v molk. Zato VAM kot vaši delodajalci sporočamo: TAKŠNEGA INŠTITUTA NE ŽELIMO IN NE POTREBUJEMO.”

Neumnosti brez primere, ki jo na družbenih omrežjih deli neki Jure Bračič, sicer res lahko kdo nasede, a Slovenci so večkrat dokazali, da so pametni ljudje in da takim nedorečenim osebkom ne nasedajo. Smo pa pri listanju profila tega Bračiča naleteli tudi na opozorilo, da gre za prevaranta, ki naivnežem pobira denar z lažnim profilom prek Western Uniona. Gre torej za še enega “poštenega” levičarskega covid “idiota”?

PM

The post Spoznajte še enega zanikovalca virusa, ki zbira podpise za ukinitev NIJZ. appeared first on e-Maribor.

Poleg predstavnikov držav CEDC so se tokratnemu srečanju prek avdio-vizualne povezave pridružili tudi predstavniki držav Zahodnega Balkana. Republika Slovenija je z organizacijo ministrskega srečanja zaokrožila svoje letošnje predsedovanje in ga predala Republiki Hrvaški.

[adinserter block=”3″]

CEDC združuje poleg Republike Slovenije še pet držav članic (Republika Avstrija, Češka republika, Republika Hrvaška, Madžarska in Slovaška republika) ter eno opazovalko (Republika Poljska). Države pobude že 10 let sodelujejo pri naslavljanju skupnih varnostnih groženj, usklajevanju EU politik ter izvajanju skupnih vojaških projektov. Republika Slovenija si je za čas svojega predsedovanja zadala naslednje prioritete, ki so se odražale tudi na vsebini ministrskega srečanja in bodo igrale pomembno vlogo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU:

1. civilno-vojaško sodelovanje,
2. ženske, mir in varnost,
3. regionalni vidik Zahodnega Balkana.

Na prvem delu srečanja so se ministrom za obrambo CEDC držav pridružili tudi kolegi iz regije Zahodnega Balkana. Skupaj so ocenili možnosti za poglobljeno sodelovanje med regijama, predvsem v luči okrepljenega sodelovanja z in približevanja držav regije Evropski uniji. Srednjeevropske države so ob tem izpostavile podporo integracijskim procesom ter spodbudile okrepljeno sodelovanje držav regije v mehanizmih Skupne zunanje in varnostne politike. Minister mag. Tonin je v svojem nagovoru ocenil, da bi okrepljena vključenost držav regije imela dodano vrednost tako za te države kot za Unijo, zato naj bo naš pristop k temu vprašanju fleksibilen in vključujoč. Republika Slovenija bo ta cilj zasledovala tudi v času predsedovanja Svetu EU.

V nadaljevanju srečanja so ministri v CEDC formatu spregovorili o možnostih za krepitev civilno-vojaškega sodelovanja znotraj EU ter naučenih lekcijah iz pandemije COVID-19. Dogovorili so se, da bodo stremeli k skupnemu nastopu v evropski sferi ter predlagali konkretne rešitve za zapolnitev identificiranih vrzeli. V tej luči so tudi sprejeli poročilo delovne skupine CEDC na temo naučenih lekcij iz pandemije COVID-19 s področij strateškega komuniciranja in pravnih vidikov delovanja oboroženih sil v času pandemije. Minister mag. Tonin se je zavzel za skupno proučitev morebitnih izboljšav glede medicinskih evakuacij z mednarodnih operacij in misij. Prav tako je predlagal distribucijo pripravljenega poročila na temo lekcij iz pandemije COVID-19 na evropski ravni kot začetni prispevek in premislek CEDC na tem področju.

Na internetu bo objavljena tudi spletna stran pobude, ki jo je pripravila slovenska stran v času predsedovanja kot prispevek k povečani vidnosti pobude in informiranosti partnerjev o njenih aktivnostih. V prihodnje bo s spletno stranjo upravljala vsaka predsedujoča država, kar bo omogočalo tudi prilagoditev vsakoletnim prioritetam in aktivnostim.

[adinserter block=”3″]

Ob zaključku srečanja je minister mag. Tonin povzel ključne prioritete in aktivnosti slovenskega predsedovanja pobudi:

• Izvedeni sta bili dve srečanji direktorjev za obrambno politiko, od tega eno ob sodelovanju partnerjev z Zahodnega Balkana.
• Izvedli smo srečanje CEDC jezikovne platforme, ki je bilo prvo po ustanovitvi platforme v letu 2019.
• Z namenom obeležitve 20. obletnice sprejetja resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 je potekala odmevna mednarodna konferenca na temo ženske, mir in varnost.
• V sodelovanju z Upravo za zaščito in reševanje ter Slovensko vojsko je bila organizirana delavnica na temo podpore oboroženih sil civilnim strukturam v kriznih situacijah.
• Skupaj s Slovensko vojsko in Centrom za evropsko prihodnost smo izvedli tudi delavnico na temo vojaške mobilnosti v pogojih pandemije COVID-19, s poudarkom na evakuacijah iz mednarodnih operacij in misij.
• Koordinirali smo aktivnosti delovne skupine CEDC na temo naučenih lekcij iz pandemije COVID-19 ter pripravili končno poročilo.

V imenu Ministrstva za obrambo se je minister mag. Tonin vsem zahvalil za angažma in sodelovanje na aktivnostih tudi v letošnjih prilagojenih aktivnostih. S prilagoditvijo formata delovanja, vključno z virtualno udeležbo partnerjev z Zahodnega Balkana na ministrskem srečanju, smo pokazali proaktivnost pri zasledovanju naših ciljev tudi v kriznih razmerah.

The post Minister za obrambo gostil ministrsko srečanje Pobude za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope appeared first on e-Maribor.

Podpora za enakost regij in trajnost regionalnih kultur je pomembna tudi za nas. Za vse Slovence, ki živijo onstran naših meja, za vse slovenske skupnosti, za naš narod. Kajti brez take pobude tudi narod težko obstaja.

Prispevajte svoj podpis tudi vi!

Nedvomno je, da je članstvo v Evropski uniji, prineslo pozitivne spremembe za manjšine članic. Vendar je treba še veliko doseči, tudi v Sloveniji, zato je izpeljana državljanska pobuda “Evropska kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur«

Državljanska pobuda “Evropska kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur« zahteva, da kohezijska politika Evropske unije s posebno pozornostjo obravnavajo regije, ki jih odlikujejo nacionalne, etnične, kulturne verske in jezikovne značilnosti.  Če bo pobuda uspešna, bodo regije s slovenskimi narodnimi skupnostmi – Koroška, ​​Goriška, Tržaška – deležna dodatnih sredstev EU.

Gospodarstvo je zelo pomembna zadeva zakonodaje EU. Določena manjšina lahko normalno živi v najvišji varnosti, če ima njihov dostop do virov in da preživetje ni odvisno od volje večine ali centraliziranih institucij. Poleg tega manjšine ne bi smeli prisiliti, da je odvisna od svoje matične države.

Organizatorji so sicer zbrali potrebnih skupnih milijon podpisov, vendar mora biti za končni uspeh pobude do 7. novembra 2020 doseženo tudi kriterij števila podpisov v najmanj sedmih državah članicah EU. V Sloveniji je prag za dosego tega cilja šest tisoč zbranih podpisov.

ZMOREMO SAMO SKUPAJ!

MG

The post Izrazite podporo za pravico slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem! appeared first on e-Maribor.

Ministrstvo za infrastrukturo je sprejelo novelo Uredbe o cestninskih cestah in cestnini, s katero so v primeru obvoza razširili možnost preusmeritve prometa z necestninske na cestninsko cesto. Čeprav je novela splošna, predstavlja predvsem pravno podlago za preusmeritev prometa zaradi obvoza skozi predor Markovec v Kopru. S tem je soglašal tudi DARS in od 20. 3. 2017 za vožnjo skozi predor Markovec pri Kopru ni več potrebna vinjeta, ker so staro  cesto, ki je vodila ob obali zaprli za promet.

Župan mesta Maribora, dr. Andrej Fištravec,  je zato pisal ministru za infrastrukturo, dr. Petru Gašperšiču, da se enaka odločitev sprejme tudi za ukinitev vinjet na delu hitre ceste skozi Maribor H2.

Pobuda za ukinitev vinjet na hitri cesti skozi Maribor je bila prvič podana že leta 2012, ko je bil na seji mestnega sveta sprejet sklep za pobudo o ukinitvi vinjet. Mestna občina Maribor je od takrat že večkrat prejela negativen odgovor glede možnosti ukinitve vinjet. Tokrat je župan je v svojem pismu izpostavil argumente za ukinitev vinjet, ki so sledenje smernicam in argumentom Evropske unije, trajnostna mobilnost, ki ob zmanjšanju prometa skozi strnjeno naselje prinese veliko pozitivnih učinkov, kot je zmanjšanje hrupa in onesnaževanja in anomalijo, da po trenutno veljavnem sistemu tovorna vozila ne plačujejo cestnine za uporabo hitre ceste skozi Maribor, osebna vozila pa morajo imeti vinjeto.

Glede na novo pravno podlago župan ministru  predlaga, da  ponovno  preučijo možnost ukinitve obvezne uporabe vinjete na delu hitre ceste skozi Maribor in seveda sprejmejo sklep, da se obvezna uporaba vinjete na cesti H2 skozi Maribor, ukine.

The post Pobuda župana za ukinitev vinjete na delu hitre ceste skozi Maribor appeared first on e-Maribor.