SDS, Demokrati, SLS, Nova Slovenija torej stranke koalicija in stranka Vesna skupaj s štirimi strankami desnega bloka. To ni pravljica, to je možno v občini Hoče – Slivnica, kjer so se združile stranke proti županu Soršaku.

Po številu vključenih strank je med potrjenimi primeri najširša podpora Simonu Štrancarju. Podpirajo ga Vesna, SDS, NSi, SLS in Demokrati. Podjetnik in nekdanji direktor mariborske mestne uprave izziva dosedanjega župana Marka Soršaka. Poleg tega je njegovo kandidaturo oddal član Gibanja Svoboda v občini Hoče – Slivnica, Boris Demšič.

Za občinski svet občine Hoče Slivnica vseh pet strank nastopa z ločenimi listami. Skupna županska izbira tako združuje stranke, ki bodo na drugem delu lokalnih volitev sicer tekmovale za glasove tudi med seboj, a se srečujejo na raznih prireditvah in druženjih z občani. 

Sodelovanje med strankami SDS, Demokrati, SLS, NSi in Vesna pri podpori kandidaturi mag. Simona Štrancarja za župana občine Hoče-Slivnica je dokaz, da lahko različni pogledi najdejo skupno pot, kadar je v ospredju dobrobit občine in njenih občank ter občanov. To sodelovanje presega strankarske meje. Povezuje ljudi, ki verjamejo v razvoj, odgovornost, povezovanje in predvsem v boljšo prihodnost Hoč-Slivnice.

Srečenje z občani v Hotinji vasi

Srečanje z občani v Hočah

Srečanje z občani v Zgornjih Hočah

“Ko znamo stopiti skupaj, prisluhniti drug drugemu in združiti znanje, izkušnje ter energijo, postanejo tudi veliki cilji dosegljivi,” pravijo v strankah, ki podpirajo kandiata za župana Simona Štrancarja. pravijo da občina hoče – Slivnica ne potrebuje delitev, ampak sodelovanje. Ne potrebuje praznih obljub, ampak konkretne rešitve in ljudi, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost.

The post Kar pet različnih strank podpira kandidata za župana Hoč, Simona Štrancarja. Je zato on prva izbira? appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili zanimivega človeka. Prihaja iz malega kraja Kozje v središču Kozjanskega. Je gradbeni tehnik z več kot desetletjem praktičnih izkušenj na področju gradbeništva in projektiranja.  Izkušnje je pridobival v Sloveniji in Nemčiji. Deloval je tudi v Slovenski vojski. Kljub mladim letom, šteje jih komaj 33, se je odločil da bo vložil kandidaturo za župana občine Kozje. V našo družbo smo povabili Denisa Žučka.

1. Gospod Žučko, kljub mladosti ste se odločili za kandidaturo za župana občine Kozje. Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi in zakaj menite, da občina potrebuje spremembe?

Odločitev je padla predvsem na podlagi pogovorov znotraj trenutne svetniške skupine SDS Kozje. Po teh pogovorih, smo nekako bili mnenja, da občina Kozje potrebuje nekako nov zagon, nov veter. Pripravili smo program, ki zajema ključne točke, kjer je občina nekako zaspala. Govorim predvsem o gospodarstvu, infrastrukturi na obrobnih predelih občine, zdravstva, varnosti in kulturni dediščini po vseh krajih občine.

2. Kandidirate kot strankarski kandidat SDS, vas podpira še katera politična stranka?

Kandidiram kot kandidat stranke SDS. Z ostalimi strankami se glede kandidature še nismo pogovarjali. Bistvo kandidature je sicer tudi to, da mora biti občina tukaj za vse občane iz vseh predelov občine, ne glede na politične pripadnosti.

Denis Žučko s predsednikom SDS, Janezom Janšo

3. Kako nameravate spodbuditi razvoj gospodarstva v občini Kozje? Ali vidite priložnosti predvsem v obrti, malem podjetništvu ali tudi v prihodu novih investitorjev?

Kar se tiče podjetništva, moram najprej povedati, da imamo v občini Kozje ogromno zelo uspešnih obrtnikov, podjetnikov in podjetij, ki izdelujejo vrhunske izdelke. Zelo pomembno je, da se občina z njimi pogovarja in sodeluje ter jim omogoči razvoj podjetij. Zato je tukaj ključna obrtno-poslovna cona, ki že predolgo let stagnira prazna.
Glavna prioriteta torej je, da se obrtno-poslovna cona zažene in se najprej ponudi zemljišča domačim podjetjem iz občine Kozje in nato seveda tudi ostalim.

4. Kakšne načrte imate za razvoj obrtno-poslovne cone? Kako bi zagotovili, da bi ta postala prostor novih podjetij in delovnih mest?

V obrtno-poslovni coni je potrebno najprej rešiti lastništvo zemljišč. Zato se bo potrebno že prvi dan nastopa mandata začeti pogajati z lastniki le-teh. Potem pa je seveda potrebno ta zemljišča z dobrimi pogoji tudi ponuditi podjetjem, ter jim pri tem nuditi podporo. Zanimanja s strani podjetij je bilo že ogromno, tako da menim, da bi jo lahko relativno hitro zapolnili, kar seveda pomeni, da bodo na voljo nova delovna mesta, ki so v taki občini kot je Kozje zelo pomembna.

5. Kozjansko ima številne turistične potenciale. Kako bi povezali turistične ponudnike, lokalne kmetije, gostince in kulturne znamenitosti, da bi obiskovalci v občini ostali dlje časa?

V občini Kozje se je zelo dobro razvil športni turizem, ki so ga zagnali predvsem lastniki Kozjanskega dvora. To privablja na naše športne objekte raznovrstne reprezentance, ekipe in športnike. Zato jim je potrebno tudi zagotoviti s strani občine ugodne razmere, kot je npr. igrišče z umetno travo. Kar se tiče povezovanja ponudnikov turističnih storitev, moram povedati, da med sabo že dobro sodelujejo, občina pa jim mora seveda zagotoviti ugodno okolje za delovanje. Prvi korak v pravo smer je že bil storjen z ustanovitvijo Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Kozje. Vzpostaviti bi bilo potrebno skupno turistično mrežo v kateri bi obiskovalec dobil celoto. Torej v kompletu nastanitev, izlete, potem razne degustacije, ogled kmetij, obiski kulturnih znamenitosti itd.

6. Kmetijstvo je za številne družine na Kozjanskem še vedno pomembna gospodarska dejavnost. Kako bi občina lahko učinkoviteje pomagala družinskim kmetijam in mladim, ki želijo prevzeti kmetije?

V prvi vrsti je potrebno zmanjšati administrativna bremena, torej zagotoviti manj birokracije. Potrebno je tudi poenostaviti trženje in poslovanje kmetov in olajšati prodajo kmetijskih izdelkov. Absolutno je potrebno zagotoviti tudi lokalno samooskrbo. Občina mora spodbujati povezovanje lokalnih pridelovalcev in potrošnikov, ter prisluhniti težavam obojih.

7. Bi podprli konkretne ukrepe za večjo lokalno samooskrbo, denimo vključevanje lokalnih pridelovalcev v oskrbo šol, vrtcev in drugih javnih ustanov?

Absolutno. To je nujno potrebno.

8. Prebivalci obrobnih delov občine pogosto potrebujejo dobro urejene ceste za vsakodnevne opravke. Kako bi izboljšali vzdrževanje in obnovo občinskih cest ter zagotovili bolj enakomeren razvoj vseh krajev?

Potrebno bi bilo opraviti ogled vseh cest v celotni občini ter ustanoviti kategorije po nujnosti. Na podlagi tega pa seveda narediti sistematični večletni plan obnove in vzdrževanja. Tako bi preprečili, da pride do sanacije šele takrat, ko je cesta že zelo uničena.

9. Kakšen je vaš pogled na gradnjo pločnikov in zagotavljanje varnih poti za pešce, zlasti za otroke, starejše in druge ranljive udeležence v prometu?

Seveda je nujno potrebno zagotoviti varne prehode pešcev, kjer je to potrebno in mogoče. Predvsem kjer so avtobusne postaje, mora biti zagotovljen varen prehod otrok. Med prednostnimi nalogami je seveda tudi ureditev pločnika ob regionalni cesti stari trg-Pilštanj-Lesično.

10. Obvoznica Kozje je pomembno prometno vprašanje. Kako bi kot župan pristopili k temu projektu in kako bi sodelovali z državo, da bi se postopki premaknili naprej?

Obvoznica Kozje sovpada z rešitvijo obrtno-poslovne cone. Torej v sklopu tega, bi nujno bilo treba narediti tudi obvoznico iz cone mimo trga Kozje proti Vetrniku. Jaz sam večjih težav ne vidim. Potrebno bi bilo pripraviti projekt ter ga predstaviti pristojnim institucijam.

Denis Žučko

11. Kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral imeti center za zaščito in reševanje v občini Kozje? Katere konkretne izboljšave bi prinesel občanom?

Ob obstoječem gasilskem domu v Kozjem, bi center za zaščito in reševanje zagotavljal prostore za civilno zaščito, rdeči križ, reševalne enote, policijo, prve posredovalce in gasilsko poveljstvo občine. S tem bi omogočili štabno vodenje ob večjih dogodkih.

12. Prostovoljna gasilska društva in druge reševalne službe so pogosto prvi, ki priskočijo na pomoč. Kako bi zagotovili ustrezno financiranje, opremo, usposabljanje in dobre pogoje za njihovo delo?

Zagotavljati je potrebno podporo ustreznemu financiranju sistema zaščite, reševanja in obveščanja. Gasilskim društvom je potrebno zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo za usposabljanje in izobraževanje. Občina bi morala z gasilsko zvezo in posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi pripraviti večletni investicijski načrt potreb, v katerega bi zajeli vse potrebe od opreme, do mehanizacije in usposabljanja. Tako bi lahko večje naložbe načrtovali več let vnaprej. Seveda je potrebno redno spremljati tudi državne razpise. Prav tako je potrebno enakomerno obravnavati prav vsa prostovoljna gasilska društva glede na njihove potrebe v celotni občini.

13. Kako bi zagotovili kakovostne pogoje za otroke v občini ter ustrezno podporo osnovnima šolama v Kozjem in Lesičnem? Kje vidite največ možnosti za izboljšave?

Predvsem preko kakovostne ponudbe šolskih ter zunajšolskih programov za otroke in mlade. Nujno je potrebno tudi zagotoviti sredstva za plavalne tečaje, šolo smučanja ter kvalitetne šolske tabore in šolo v naravi. Zagotavljati pa tudi kakovostne, čim krajše in celovito pokrite šolske prevoze.

14. Športna društva pomembno prispevajo k zdravemu življenju mladih in povezovanju skupnosti. Kako bi jim občina lahko bolj pomagala in kakšen je vaš načrt za razvoj športne infrastrukture, zlasti igrišča z umetno travo?

Potrebno je predvsem prisluhniti potrebam športnim društvom ter jim zagotoviti ustrezno športno infrastrukturo in njeno vzdrževanje. V tej smeri je bil v zadnjih nekaj letih narejen velik korak naprej, predvsem po zaslugi naše svetniške skupine v tem mandatu. Igrišče z umetno travo bi spodbudilo ekipe, reprezentance, da bi še z večjim veseljem prišli trenirat v Kozje, kar seveda pomeni spodbujanje športnega turizma v občini.

15. Kozje in okoliški kraji imajo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Kako bi poskrbeli za ohranjanje trga Pilštanj ter drugih zgodovinskih trgov in znamenitosti, da bi ti ostali živi tudi za prihodnje generacije?

Trg Pilštanj je žal specifika v naši občini, kar pomeni, da bo potrebno vložiti nekaj truda da pride do dogovora z lastniki, vendar tu smo zelo odločeni, da trg Pilštanj uredimo in preprečimo nadaljnjo razpadanje trga. Verjamem, da kjer je volja je tudi pot. Tudi pri vseh ostalih trgih je seveda potrebno zagotavljati redno vzdrževanje in urejanje pročelij spomeniško zaščitenih stavb.

Denis Žučko

16. Kako bi spodbudili kulturna društva, lokalne ustvarjalce in organizatorje prireditev ter hkrati kulturo še bolj povezali s turističnim razvojem občine?

Predvsem z oglaševanjem in financiranjem kulturnih in muzejskih infrastruktur, društev, kvalitetnih prireditev, razstav itd. V občini že imamo vrhunsko infrastrukturo za tovrstne prireditve, kot so npr. Grad Podsreda, zapori, stara šola, kinodvorana… Tako, da tu se definitivno da veliko iztržit.

17. Dostop do zdravnika in drugih zdravstvenih storitev je za prebivalce manjših občin pogosto velik izziv. Kaj bi lahko občina Kozje storila za boljšo dostopnost zdravstvene oskrbe?

Tukaj je potrebno s pristojnimi institucijami nujno pridit do dogovora o nabavi reševalnega vozila, saj reševalno vozilo iz Šmarja pri Jelšah v odročnejše kraje naše občine pogosto potrebuje več kot 1 uro, kar je v nujnih primerih usodno in nedopustno. Hkrati se bomo zavzemali za ponovno vzpostavitev rednega zdravniškega dežurstva v Kozjem.

18. Staranje prebivalstva prinaša vse večje potrebe po pomoči na domu, socialni oskrbi in drugih oblikah podpore. Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših in pomagali tistim, ki živijo sami?

Tukaj lahko rečem, da smo izjemno ponosni na dom starejših Kozje, ki je bil po dolgih letih boja občinskega odbora SDS tudi pred tremi leti zgrajen. Dom nudi udobno in zelo kvalitetno bivanje upokojencev. Krepili bomo tudi storitev PROSTOFER, ki se je v naši občini odlično prijela in se tudi kvalitetno izvaja.

Denis Žučko

19. Kakovosten občinski prostorski načrt je temelj za prihodnji razvoj. Kako bi zagotovili dovolj možnosti za gradnjo stanovanj, razvoj podjetij in ohranjanje kmetijskih zemljišč, ne da bi pri tem zanemarili potrebe krajanov?

Preverili bi obstoječa stavbna zemljišča in možnosti njihove boljše izrabe. Prednost bomo namenili zapolnjevanju obstoječih naselij in širitvam na območjih, kjer je zagotovljena ustrezna infrastruktura. Posebno pozornost bomo namenili mladim družinam in posameznikom, ki si želijo ustvariti dom v domačem kraju.

20. Kaj bodo vaši prvi koraki, če postanete župan občine Kozje?

Težko se odločim samo za enega (smeh). Definitivno bo prvi korak rešitev obrtno-poslovne cone ter obvoznice. Namreč ustvarjanje pogojev za podjetništvo ter delovna mesta so naše prioritete. Obljubljam pa, da bom župan vseh, zato bodo v primarnem planu tudi potrebe občank in občanov v odročnejših in v zadnjih letih pozabljenih predelov.

Hvala, da ste si vzeli čas, za naš portal in vse dobro v tekmi za župana

Iskrena hvala!

slike: Denis Žučko osebni arhiv, Intervju: M.G.

The post Intervju Denis Žučko: “Občina Kozje potrebuje nov zagon!” appeared first on e-Maribor.

Alesander Repić je svojim podpornikom prek družbenega omrežja Instagram sporočil, da je zbral 1600 podpisov za kandidaturo za župana Ljubljane in enako število podpisov za mestni svet.

Po tem, ko so nekateri levi mediji že govorili o tem, da Aleksandru Repiću ne bo uspelo, je vsem zaprl kljune. Zbral je celo 600 podpisov več, od predpisanih in se tako podal, kot neodvisni kandidat v boj za župana Ljubljane.

Kandidat za župana je v video posnetku najprej priznal, da je bilo zbiranje podpisov težje, kot si je predstavljal. Veliko število sledilcev na družbenih omrežjih, namreč ne pomeni, da je podpora za oddajo podpisa kandidatu za župana zagotovljena. A vseeno, trud se je izplačal.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Aleksandar Repić (@nepridiprav)

Se pa Repič veseli soočenja z Luko Mescem, kateri ga je pred nedavnim označil za kriminalca. “Ne bom ga tožil. Naj govori, kar hoče, jaz bom z njim obračunal drugače, na soočenjih. Mene on ne more kar tako sprovocirati, itak se bo kmalu pokazalo, kdo je pravi kriminalec!” Je dejal Repič.

vir: Info360

The post V boj za župana Ljubljane tudi spletni vplivnež Aleksander Repić appeared first on e-Maribor.

Županu občine Hoče Slivnica, Marku Soršaku, kateri misli, da je nepremagljiv, se je nasproti postavil prav tako neodvisni kandidat s podporo desnih političnih strank in Vesne magister Simon Štrancar, ki je danes zbral tudi potrebne podpise za kandidaturo.

Župan občine Hoče Slivnica je dobil resnega protikandidata na letošnjih lokalnih volitvah. Njegov za zdaj edini izzivalec je uspešen podjetnik in nekdanji direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar, za katerim stoji pisana koalicija petih strank: SDS, NSi, SLS, Demokrati in Vesna zelena stranka. Štrancar sicer kandidira, kot neodvisni kandidat in je za vstop v tekmo župana v pičlem dnevu zbral potrebne podpise.

Predsestavniki petih strank, ki podpirajo kandidata Simona Štrancarja. SLS, Vesna, SDS, Demokrati in NSi, slika V. G.

Štrancar je kandidaturo uradno napovedal danes, ko je tudi zbral potrebne podpise občank in občanov za svojo kandidaturo.. Kot pravi, so ga k odločitvi že dlje časa nagovarjali znanci, kolegi in drugi občani, ki jih skrbi smer razvoja hitro rastoče občine. Po njegovi oceni je bila doslej v ospredju predvsem rast, premalo pozornosti pa je bilo namenjene kakovosti bivanja, družabnemu življenju, kulturi in povezovanju ljudi.

V Hočah je uradno kandidaturo za župana napovedal mag. Simon Štrancar, s podporo vladnih strank in Vesne pic.twitter.com/fUVadqIr42

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) September 30, 2026

Šrancarjeva osrednja ambicija je  ustvariti občino, v kateri se ljudje ne bodo zgolj vračali domov prenočevat, temveč se bodo srečevali, družili in skupaj oblikovali lokalno življenje. To je zelo pomembno.

Govor neodvisnega kandidata za župana občine Hoče-Slivnica Simona Štrancarja. pic.twitter.com/crKzCQSFrE

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) September 30, 2026

Med večjimi težavami izpostavlja tudi slabe povezave z javnim prevozom, zlasti v popoldanskem času. Ob tem napoveduje izboljšanje avtobusnih povezav z Mariborom ter spodbujanje javnega prevoza in deljenja voženj. 

The post V občini Hoče Slivnica bo s podporo vladnih strank in Vesne, kandidiral Simon Štrancar appeared first on e-Maribor.

To ni odločitev, ki sem jo sprejela čez noč. Dolgo sem o njej razmišljala, se pogovarjala z družino, prijatelji in številnimi Mariborčankami in Mariborčani. In bolj ko sem poslušala, bolj sem čutila, da želim stopiti naprej. Je Katja Koren, na Bolšjem sejmu dejala za naš portal e-maribor.si.

Katja Koren je potrdila. Kandidirala bo za županjo mesta Maribor. Nekdanja vrhunska smučarka je tako nova kandidatka za mariborsko županjo. Kandidira s podporo strank koalicije SDS, Demokratov in Nove Slovenije.

Zakaj se je Katja Koren odločila za kandidaturo?

V zadnjih letih sem Maribor velikokrat gledala tudi od zunaj. Videla sem mesta, ki so znala prebuditi svojo energijo, samozavest in razvoj. In vedno znova sem se spraševala: zakaj ne bi tega zmogel tudi Maribor?

Čas je, da obudimo Maribor, kot smo ga poznali nekoč: poln življenja, energije in uspeha.

Pred nami je veliko pogovorov. Veliko vprašanj. Tudi različnih pogledov. Želim jih slišati. Je zapisala na družbeno omrežje.

Katja Koren se je rodila 6. avgusta 1975 v Mariboru. Je nekdanja slovenska alpska smučarka, ki se je v zgodovino slovenskega športa zapisala z osvojitvijo bronaste olimpijske medalje v slalomu na zimskih olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju. Njeno obetavno športno pot so leta 1998, ko je bila stara komaj 23 let, zaradi poškodbe hrbtenice prekinile zdravstvene težave. Po koncu tekmovalne kariere se je posvetila tudi izobraževanju in delu na področju športnega menedžmenta. Deluje v športnih organizacijah, med drugim je bila podpredsednica Olimpijskega komiteja Slovenije. Danes je državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Poslanec SDS Luka Simonič, vodja svetniške skupine SDS MOM Milan Mikl, kandidatka za županjo Maribora Katja Koren, državni sekretar Franc Kangler

The post Katja Koren uradno napovedala kandidaturo za županjo Maribora! appeared first on e-Maribor.

Slovenske volivke in volivci se 11. oktobra odpravljajo na enega zakonodajnega in tri posvetovalne referendume. Po zadnji javnomnenjski raziskavi, se vsem štirim referendumom obeta podpora. A se mora referenduma udeležiti vsaj 339.705 ljudi.

Predlogi, o katerih bodo volivke in volivci na referendumu izrazili svoja mnenja, bodo dobili več podpore kot nasprotovanja, še posebej predlog o socialni pomoči v zameno za družbenokoristno delo, volilna udeležba pa bi lahko bila visoka. Raziskavo so naredili v raziskovalnem centru Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka. Piše Siol.net.

Pri zakonodajnem referendumu o spremembi Zakona o parlamentarni preiskavi je med opredeljenimi odgovori več podpore spremembi zakona. ZA bi glasovalo 33,7 odstotka vprašanih, verjetno ZA pa 13,2 odstotka. PROTI pa bi glasovalo 22,1 odstotka anketirancev, verjetno PROTI pa 8,9 odstotka vprašanih.

Največ podpore se obeta referendumu o socialni pomoči v zameno za družbeno koristno delo. ZA bi glasovalo 55,4 odstotka vprašanih, verjetno ZA pa 18,2 anketirancev. Skupaj torej takšno rešitev podpira 73,6 sodelujočih v anketi. PROTI bi medtem zagotovo glasovalo 14,5 vprašanih volivcev in volivk, verjetno PROTI pa 6,6 odstotka.

Tudi referendumu o ukinitvi RTV-prispevka se obeta visoka podpora.  Za ukinitev RTV-prispevka bi zagotovo glasovalo 44,9 odstotka vprašanih, verjetno pa bi zanjo glasovalo 10,4 odstotka anketirancev, kar skupaj predstavlja 55,3 odstotka vseh sodelujočih v anketi.  Proti ukinitvi RTV-prispevka bi se na referendumu medtem zagotovo izreklo 29,4 odstotka vprašanih, verjetno pa 10,4 odstotka.

Tudi referendumu o volilni pravici tujcev se obeta visoka podpora. ZA bi glasovalo 45,7 odstotka anketirancev, verjetno pa še 11,8 odstotka, skupaj torej 57,5 odstotka vseh sodelujočih v anketi. Zagotovo bi PROTI glasovalo 26,7 odstotka vprašanih, verjetno PROTI pa 8,8 anketirancev, kar je skupaj 35,5 odstotka vprašanih volivk in volivcev.

V Raziskovalnem centru Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka ugotavljajo, da se referendumov, ki bodo 11. oktobra, namerava udeležiti velika večina vprašanih. Zagotovo se jih bo udeležilo 59,3 odstotka anketirancev, verjetno pa 19 odstotkov. To bi skupno pomenilo 78,3-odstotno volilno udeležbo. 

Grafi: raziskovalni center Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka

The post Največja podpora na referendumu se obeta spremembi zakona o socialni pomoči appeared first on e-Maribor.

Nacionalna RTV Slovenija vse bolj tone. Finančni polom je na vidiku in nacionalna TV se bo kmalu pogreznila sama vase. So se pa na vodstvu v Ljubljani spomnili ideje, da ukinejo osrednji regionalni dnevnik tako mariborske, kot koprske regionalne televizije in verjetno prihranijo kakšen evro. A zakaj na račun regionalnih centrov?

Po ukinitvi osrednje regionalne informativne oddaje Tele M se zaostruje tudi med zaposlenimi na Regionalnem TV centru Maribor. Novinarji so nad načrtovano ukinitvijo ogorčeni in vodstvu RTV Slovenija očitajo pomanjkanje argumentov, pojasnil ter dialoga.

V javnem odzivu so poudarili, da so za načrtovano ukinitev oddaje izvedeli iz medijev in ne neposredno od vodstva. Ob tem opozarjajo, da Tele M ni zgolj televizijska oddaja, temveč pomemben prostor za predstavitev Maribora, Štajerske in tamkajšnjih ljudi.

“Ne želimo postati tarča na hitro sprejetih odločitev vodstva RTV, za katerimi ne vidimo ne jasnih argumentov ne uradnih pojasnil, niti finančnega prihranka.”

Novinarji zato zahtevajo jasne odgovore o razlogih za ukinitev in predvsem o prihodnosti regionalnega programa Televizije Maribor. Kot poudarjajo, da zahtevajo odgovore, ne odločitev za zaprtimi vrati!

V bran so kolegom TV Maribor stopili na radiu Maribor, kjer so zapisali, da imajo vso podporo novinark in novinarjev Radia Maribor!

Drage, kolegice in kolegi Televizije Maribor, imate vso podporo novinark in novinarjev Radia Maribor! Morebitna ukinitev regionalne informativne oddaje Tele M ne prinaša prihrankov, odločitev vodstva RTV SLO sprejeta brez dialoga pa upravičeno sproža jezo in val ogorčenja. Pridružujemo se vašim zahtevam po jasnih odgovorih glede prihodnosti!

Očitno so se v vodstvu TV Slovenije odločili varčevati na napačnem koncu?

The post Zaradi ukinitve oddaje Tele M, Radio Maribor stopil v bran regionalnemu centru TV Maribor appeared first on e-Maribor.

Slovenski ustvarjalec Jan Bertoncelj je pripravil izjemen projekt, s katerim želi Slovenijo predstaviti na prav poseben način. V digitalnem programu je namreč zasnoval natančen 3D reliefni zemljevid Slovenije, sestavljen iz 2.404 LEGO kock.

Na zemljevidu niso prikazane le naravne značilnosti naše države, temveč tudi številni prepoznavni slovenski simboli. Posebno mesto imata najstarejša trta na svetu iz Maribora in štajerski relief, ob njima pa še številne druge znamenitosti, kot so Blejsko jezero, Zmajski most, reka Soča, slovenska štorklja in kozolec.

Projekt ni ostal le zanimiva digitalna zamisel. Bertoncelj ga je uradno prijavil na platformo LEGO Ideas, kjer lahko ljubitelji LEGO kock z glasovanjem podprejo najbolj inovativne ideje z vsega sveta.

Tudi vi lahko podprete idejo Jana Bertonclja TUKAJ! Spletna stran zahteva da se prijavite in kliknete support (podpora)

Če bo projekt dosegel 10.000 glasov podpore, ga bo podjetje LEGO uvrstilo v uradni postopek ocenjevanja. V primeru odobritve bi lahko zemljevid Slovenije postal uradni LEGO set, ki bi ga prodajali po vsem svetu.

Takšen uspeh bi pomenil izjemno promocijo Slovenije, saj bi se na policah trgovin LEGO znašel komplet, ki bi na ustvarjalen način predstavljal slovensko naravno in kulturno dediščino milijonom ljudi po svetu.

The post Slovenija iz LEGO kock? Slovenski ustvarjalec želi našo državo ponesti na police po vsem svetu appeared first on e-Maribor.

Svet stranke Resnica je danes  po zasedanju soglasno sklenil, da bodo tudi njihovi poslanci podprlimandatarsko kandidaturo Janeza Janše in ga na tajnem glasovanju tudi podprli. A ne bodo del vlade.

Pet poslancev Resnice se podpisalo pod mandatarsko kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše in ga na tajnem glasovanju tudi podprlo, je danes po seji sveta Resnice povedal predsednik stranke in državnega zbora Zoran Stevanović in dodal, da je bila ta odločitev sprejeta soglasno.

The post Poslanci Resnice bodo za mandatarja podprli Janeza Janšo appeared first on e-Maribor.

Po tem, ko je Robert Golob ugotovil, da je konec njegovega mandata in da so mu vse stranke odpovedale sodelovanje, razen njegovih prisklednikov, se je žaljivo odzval na napoved, da odhaja v opozicijo.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar s predstavniki vseh strank opravlja prvi krog pogovorov o kandidatu za premierja. Predsednik Svobode Robert Golob je po pogovoru dejal, da se veseli dela v opoziciji, a potožil da46 glasov podpore v DZ-ju nima.

V stranki Resnica so pred današnjim prvim pogovorom predsednice republike Nataše Pirc Musar z vodji poslanskih skupin o kandidatu za mandatarja že sprejeli odločitev, koga podpirajo za novega predsednika vlade.  Kokot ni želela razkriti, je pa poudarila, da je poslanska skupina glede tega enotna. V luči zapisa Sabine Senčar pa je Kokot zanikala, da bi v Resnici imeli notranje spore. “Mogoče si je kdo želel kakšno funkcijo, pa ni bil izvoljen, zdaj pa je morda užaljen,” je navedla vodja poslancev Resnice.

Neuradno naj bi v Resnici za mandatarja podprli za mandatarja Janeza Janšo.

Neuradno. Poslanska skupina Resnica naj bi podprla Janšo za mandatarja!

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) April 20, 2026

The post Golob užaljeno napadel desnico, da je “koalicija prevarantov”. appeared first on e-Maribor.