V preteklih dneh smo bili priča kar nekaj padavinskim dogodkom, ki so bili več kot dobrodošli glede obnavljanja podzemne vode. Na žalost je bilo napajanje vodonosnikov v tem času najmanjše ravno na območjih z največjim primanjkljajem podzemne vode, to je na severovzhodu države. Gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih Dravske in Savinjske kotline se tako v tem času še naprej vztrajno znižujejo in se na večini merilnih postaj severnega in zahodnega dela

Dravskega polja ter na osrednjem delu Ptujskega polja gibljejo v območju zelo nizkih vodnih količin za ta letni čas. Vodnjak v Zgornjih Jablanah že več tednov zapored ostaja suh. Podobno stanje spremljamo na večini merilnih postaj vodonosnikov spodnje Savinjske doline, kjer količina napajanja z infiltracijo padavin v zadnjih dneh in tednih ni zadostila pogojem za obrat trenda zniževanja vodnih gladin. Kljub neugodnim razmeram količinskega stanja podzemne vode za ta letni čas pa vodne gladine še niso dosegle ekstremno nizkih vrednosti dolgoletnega obdobja opazovanj. Nizko stanje spremljamo tudi na večini merilnih postaj vodonosnikov Kranjskega in Sorškega polja.

Nekoliko ugodnejše vodne razmere kot v mesecu aprilu v tem času spremljamo v plitvih vodonosnikih Vipavske doline in Šentjernejskega polja, kjer se zaradi manjše globine do podzemne vode obnavljanje vodonosnikov iz padavin običajno odrazi hitreje kot v globljih vodonosnikih. Trendi zniževanja vodnih gladin so se ustavili tudi mestoma v vodonosniku doline Kamniške Bistrice.

V visokogorju se še vedno tali sneg, kar prispeva k deležu obnavljanja podzemne vode v delih vodonosnikov v vplivnih območjih rek z visokogorskim prispevnim zaledjem. Padavine na krasu so v preteklih dneh povzročile kratkotrajno povečanje izdatnosti kraških izvirov, saj večina padavinske vode iz teh vodonosnikov odteče proti izvirom po kanalih in večjih razpokah relativno hitro, le manjši del vode pa se zadrži v vodonosniku daljši čas.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post ? Stanje podzemnih voda appeared first on e-Maribor.

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) napoveduje začetek četrtega vročinskega vala. Že današnje dnevne temperature bodo blizu 30°C. Popoldne je nekoliko povečana možnost kakšne nevihte. Vročina pa se bo predvidoma stopnjevala od ponedeljka naprej in večji del prihodnjega tedna lahko pričakujemo vročinski val (že četrti v tem poletju) s temperaturami okoli 35°C. Zrak bo predvidoma razmeroma suh, zato bo verjetnost vročinskih neviht majhna.

Suša se bo ponovno okrepila. Najhuje je na jugovzhodu Slovenije. Vegetacijski vodni primanjkljaj je v jugovzhodnem delu Slovenije primerljiv s primanjkljajem v ekstremno sušnih letih 2000 in 2003. Vzrok so že trije vročinski valovi v letošnjem vegetacijskem obdobju in malo padavin. Na najbolj ogroženih območjih je v vegetacijskem obdobju padlo le okrog 40 % dolgoletnih padavin.

Po podatki ARSO je ob koncu tretjega vročinskega vala, 24. julija, Slovenijo zajela hladna fronta s padavinami, ki so se zaradi razgretega ozračja marsikje sprevrgla v neurja s točo in vetrom. Ohladilo se je, 25. julija zjutraj so bile temperature zraka med 11°C in 13°C, le na Primorskem in v Beli Krajini med 14°C in 16°C. Največ dežja je v tem obdobju padlo v severnem in severozahodnem delu Slovenije od 60 do več kot 100 mm.

Tudi ponekod v osrednji Sloveniji so bile padavine izdatne, vendar močno lokalno omejene. Lokalno zelo raznolike so bile padavine na Celjskem in Štajerskem, od okoli 50 mm ponekod na mariborskem območju, do 20 mm na celjskem, na ptujskem območju malo nad 10 mm, nekaj več, med 20 in 40 mm pa na severovzhodnem delu Slovenije. Najbolj izsušena območja Dolenjske so dobila od 15 do 30 mm dežja, do 55 mm Posavje, Kozjansko le okoli 10 mm, podobno tudi Bela Krajina ter Obala.

Padavine so bile zelo neenakomerno razporejene, zato so razlike v količinah padavin tudi na manjših območjih velike. Primanjkljaj meteorološke vodne bilance v sušno najbolj prizadetih območjih jugovzhodnega dela Slovenije ostaja velik, zato se kmetijska suša še naprej zaostruje. V prihodnjih desetih dneh se bo primanjkljaj še povečal za vsaj 40 mm. Stanju ekstremne suše se približujejo razmere tudi na obalnem območju. Močno izsušena pa so kmetijska tla na severovzhodu države, kjer so lokalne padavine stanje nekoliko popravile, kar ga glede na primerljivo dolgoletno obdobje uvršča na raven blizu ekstremno sušnim razmeram.

Omenjeni padavinski dogodki v preteklem 7-dnevnem obdobju so sicer preprečili stopnjevanje sušnih razmer na površinskih vodah, na odpravo sušnih razmer pa bistveno niso vplivali. Pretoki rek po Sloveniji se počasi zmanjšujejo. Reke s povirji v Julijskih Alpah ter reki Drava in Mura ohranjajo srednjo vodnatost, ostale reke pa imajo pretežno malo vodnatost. Najmanj vodnati so vodotoki v Slovenski Istri, na Vipavskem, Notranjskem in Dolenjskem, struge nekaterih vodotokov so ponekod suhe. V prihodnjih dneh se bo počasno zmanjševanje pretokov rek nadaljevalo, s tem se bodo sušne razmere na površinskih vodah po Sloveniji le še stopnjevale.

Podzemne vode se z dvigom gladine niso znatno odzvale na prehod hladne fronte v preteklih dneh, kar je posledica dolgotrajne izsušenosti tal. Najbolj neugodne razmere še vedno beležimo na jugovzhodu države. Nižje vrednosti od običajnih so tudi v drugih delih vodonosnikov Krško Brežiške kotline, pa tudi v vodonosnikih Murske in Dravske kotline in v kraškem prispevnem zaledju izvira Rižane. Kljub temu nikjer po državi v tem času še ne beležimo ekstremno nizkega stanja podzemnih voda.

The post Začenja se četrti vročinski val appeared first on e-Maribor.