Kočevski Rog je znan predvsem po svoji bogati naravni dediščini, zgodovinskem pomenu in temačnih poglavjih iz druge svetovne vojne. In prav tega temačnega poglavja so se spomnili mnogi. Razen tistih, ki nam vladajo.

Izvensodni poboji v Kočevskem Rogu so eno najbolj tragičnih in zamolčanih poglavij slovenske in jugoslovanske zgodovine po koncu 2. svetovne vojne. Gre za množične poboje brez sojenja, ki so jih maja in junija 1945 zagrešili pripadniki jugoslovanske partizanske oz. komunistične oblasti nad vojnimi ujetniki, civilisti in drugimi nasprotniki novega režima.

Jama pod Macesnovo gorico, jama pri Bazi 20, jama pod Krenom (pri breznu pod Krenom je danes spomenik), rudniške jame v bližini Kočevja in okolice. To so kraji neverjetnih ih zločinov nad človečnostjo. In tu, v teh jamah niso le četnki, ustaši, ali domobranci. So tudi domačini, civilisti, ženske, otroci. Žrtve so bile pogosto odpeljane ponoči v gozdove Kočevskega Roga, kjer so jih brez sojenja pobili in njihove ostanke odvrgli v kraška brezna, jame in rudniške jaške. Pogosto so bili povezani z žico, ustreljeni ali ubiti z udarci, da bi se varčevalo z naboji. Nekatera telesa so bila polita z bencinom in zažgana. Je za kaj takega dovolj poklon do teh žrtev?

Spomin na žrtve povojnih pobojev

Danes smo se na spominski slovesnosti v Kočevskem rogu poklonili zločinsko pomorjenim Slovencem v breznu pod Macesnovo gorico.

Ob 80-ti obletnici konca 2. svetovne vojne rane še vedno ostajajo odprte.

Dostojen pokop je osnovna civilizacijska… pic.twitter.com/UO69qoWBzp

— Janez Janša (@JJansaSDS) June 7, 2025

Poklona do teh žrtev nismo dočakali ne od predsednice države Nataše Pirc Musar, ne od predsednika vlade Roberta Goloba in še manj od predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. A nadutosti, perverznosti in privoščljivosti vseh treh akterjev smo že vajeni. In sramota.  Manjkala je celo častna četa slovenske vojske. Slovesnosti pa sta se udeležila predsednika SDS in NSi, Janez Janša in Matej Tonin ter več predstavnikov obeh strank.

Tišina neizmerne bolečine in trpljenja zeva iz globine jame pod Macesnovo gorico. Rane naše polpretekle zgodovine žal še vedno niso zaceljene, a čas sprave in spoštljivega spomina na tisoče žrtev neobhodno prihaja.

Ob 80. letnici konca druge svetovne vojne si želim, da najdemo… pic.twitter.com/1syt7Dp6Hy

— Matej Tonin (@MatejTonin) June 7, 2025

“Stranke slovenske pomladi morajo osvojiti oblast z enotnim programskim ciljem, da z zakonom obsodijo oz. zavržejo zločine revolucije, odpravijo njene plenilske pridobitve in Slovenijo postavijo v nov izhodiščni položaj,” je v Kočevskem rogu dejal dr. Matija Ogrin, predsednika Nove slovenske zaveze. 

The post Kje so bili Musarjeva, Golob, Klakočarjeva? Zakaj se niso poklonili žrtvam v Kočevskem rogu? appeared first on e-Maribor.

 Skupina identitarnih aktivistov je na pokopališču Lipica v Škofji Loki ponovno izvedla akcijo v spomin na žrtve komunističnega režima. Spomin je simbolno dejanje ter opomin našim zanamcem, da se kej takega ne sme več nikoli zgoditi.

V dneh, ko je jugonostalgična svojat obsedeno slavila  krvnike slovenskega naroda in razbojniške tolpe rdečih zveri, so se domoljubi poklonili nepokopanim kostem njihovih žrtev v Škofji Loki. Pokopališče Lipica je znano kot kraj, kjer so po drugi svetovni vojni brez sodnega postopka zakopali številne žrtve komunističnega nasilja. Številne kosti ostajajo še danes nepokopane, kar za svojce predstavlja dodatno bolečino in opominja na neobravnavano preteklost.

Prav zato so Identitarni aktivisti izvedli kar nekaj akcij Prva akcija se je odvila na predvečer praznika Dan upora proti okupatorju, ko so aktivisti ob nepokopanih kosteh položili napis: “Mati, domovina, grob! Naše kosti pa ležijo kot smeti! Komunizem je laž!”. Z drugo akcijo so opozorili na prisotnost komunistične ideologije v sodobni družbi z izobešenim transparentom: “Laže je nesmrtna duša komunizma”. Aktivisti z omenjenima akcijama opozarjajo na nujnost celovite obravnave povojnih pobojev in izkazovanja pietete do vseh žrtev. Poudarjajo, da je soočenje s preteklostjo ključno za izgradnjo pravične in spravljive družbe. Opozarjajo tudi na, po njihovem mnenju, še vedno prisotno ideologijo komunizma, ki relativizira zločine in preprečuje resnično narodno spravo.

Komunistični režim je po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji izvedel obsežne poboje. Ocene o številu žrtev se razlikujejo, vendar se gibljejo okoli več deset tisoč. Poleg množičnih grobišč, kot je Kočevski rog, so žrtve zakopane tudi na številnih drugih lokacijah po Sloveniji, med katerimi je tudi Lipica. Pobojev so bile deležne različne skupine prebivalstva, med njimi vojni ujetniki, civilisti, domobranci in drugi, ki so bili označeni za “sovražnike ljudstva”. Metode usmrtitev so bile pogosto okrutne in ponižujoče, trupla pa so bila zakopana na skrivnih lokacijah brez pietetnega pogreba.

 Lipica v Škofji Loki tako ostaja simbol tragičnega obdobja slovenske zgodovine in opomin na pomembnost spomina na žrtve totalitarnih režimov. Akcije identitarnih aktivistov ponovno odpirajo vprašanja o naši preteklosti in pozivajo k odgovornemu odnosu do nje.

Žan Žalec

The post Simbolno dejanje ob spominu na žrtve komunizma v Škofji Loki. appeared first on e-Maribor.

Enajstega januarja, leta 2003 je v  71. letu starosti je umrl sociolog in politik Jože Pučnik, bil je glavni človek procesa osamosvajanja Slovenije. 

Pred osamosvojitvijo je Pučnik veljal za kritika jugoslovanskega komunističnega sistema. Kasneje, v obdobju demokratičnih sprememb v Sloveniji, je bil ključen človek v političnem gibanju, ki je zagovarjal samostojnost in neodvisnost Slovenije. Leta 1990 je soustanovil Demos, politično zavezništvo, ki je igralo ključno vlogo pri vzpostavitvi neodvisnosti Slovenije.

Jože Pučnik je bil tudi eden od avtorjev znamenite 57. številke Nove revije z podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program, ki je izšla leta 1987. V Novi reviji (63/64) je objavil tudi članek Dvoje temeljnih zahtev, v katerem je zahteval suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank.

Poleg svojega prispevka k osamosvojitvi Slovenije je bil Pučnik tudi aktiven zagovornik človekovih pravic in demokracije. Po njegovi smrti je Slovenija izgubila pomembnega političnega in intelektualnega akterja svoje nedavne zgodovine.

Danes se mu je v Črenšovcih, kjer Jože Pučnik počiva, poklonil tudi predsednik SDS Janez Janša, podpredsednica SDS Jelka Godec, generalni sekretar SDS Borut Dolanc, predsednica SDM Simona Purkat, podpredsednik SDM Nejc Brence, poslanka SDS Karmen Furman, poslanec SDS Jože Lenart, nekdanji poslanec SDS, Jožef Jerovšek, predsednik OO SDS Slovenska Bistrica Žarko Furan, sekretar SDS za SV Slovenijo Luka Simonič, predsednik SDS Hoče Slivnica Vojko Golob in številni člani in predstavniki stranke SDS, ter ostali, ki so Pučnika poznali z njim delali in ga spoštovali. Med njimi je bil tudi njegov sin Gorazd Pučnik.

1 of 10

Pučnik je bil  “simbol pokončnega moža, ki se je že v zgodnji mladosti uprl lažem okrog sebe in to kljub visoki osebni ceni, ki jo je moral plačati z najvrednejšim, kar obstaja, s svojo svobodo”.

Jožetu Pučniku je vseeno šlo za stvar in bil je dovolj pogumen, da se je za to stvar boril tudi takrat, ko je bil čas gluh, ko je bil za to kaznovan in ko je bilo za to praktično za dolgo časa uničeno njegovo življenje in tudi življenje njegove družine. 

“Dr. Jože Pučnik se je vrnil iz udobja, ki si ga je ustvaril v tujini. Prišel je reševati nas Slovence.” je o Pučniku, med drugim povedal Janez Janša. 

slike: Vojko Golob

The post Slovenija je na današnji dan, izgubila Jožeta Pučnika. Vodstvo SDS se mu je poklonilo na grobu v Črenšovcih appeared first on e-Maribor.

Od vodenja t. i. druge grupe odredov maja 1942 so partizani Franca Rozmana Staneta morili in ropali Slovence tako rekoč povsod, kjer so se nahajali.

Kdo je bil Franc Rozman Stane, kateremu se klanja Tanja Fajon?

Zgodovinar Ivo Žajdela pojasnjuje, da je bil Franc Rozman Stane med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo komandant partizanske vojske. Komunistični borci pa so, po vojni iz njega naredili mit, ki pa je temeljil na skrajno pristranskih podatkih oz. “le na formalnem naštevanju njegovih funkcij in še nekakšnih zaslug za partizanstvo, v resnici pa so zamolčali vse bistvene podatke o njem in njegovem početju”.

Franc Rozman Stane je po vrnitvi iz Španije leta 1941, kjer se je v državljanski vojni boril na strani komunistov, postal prvovrstni kader za komunistično oboroženo vojsko, ki je ob okupaciji Slovenije leta 1941 začela vojno na dveh frontah: ‘uradno’ proti okupatorju, ‘neuradno’ pa komunistično revolucijo z ubijanjem političnih nasprotnikov Slovencev”.

Partizani Franca Rozmana Staneta za seboj puščali opustošenje?

“Vodstvo partije  je Staneta  pri tem opravilu, pustošenju,  pošiljalo v prve bojne vrste, kjer je organiziral in vodil partizanske enote. Te so, še posebej od pomladi 1942 naprej, začele na veliko pobijati tiste Slovence, ki bi lahko bili revoluciji napoti. Že 26. oktobra 1941 so njegovi partizani na Dobrovljah nad Vranskim umorili tri civiliste, pri čemer je skoraj vse ‘dišalo’ po revolucionarnem umoru,” trdi Žajdela.

Od vodenja t. i. druge grupe odredov maja 1942 so njegovi partizani morili in ropali Slovence tako rekoč povsod, kjer so se nahajali. Med borci naj bi bil Franc Rozman Stane, “vsaj tako piše v propartizanski literaturi”, priljubljen, v resnici pa je bil, slepi izvrševalec zločinske revolucionarne politike komunistov. Leta 1943 in 1944 je bil kot komandant glavnega štaba partizanske vojske zraven pri velikih partizanskih zločinih: od Turjaka, Žužemberka in drugih partizanskih uničevanj slovenskih življenj in premoženja. Njegovi partizani so za seboj puščali neizmerno opustošenje, žrtve in gorje,” pravi Žajdela za Siol.net.

“Franc Rozman Stane heroj morda le še za komuniste” Arhiv Slovenije hrani poročilo, ki ga je 17. julija 1942 vodja Komunistične partije Slovenije Edvard Kardelj poslal članu Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije Ivu Loli Ribarju, v katerem je med drugim zapisal: “Včasih so nekaj mnogo likvidirali. Tako je npr. 2. grupa likvidirala mesečno samo na enem majhnem odseku povprečno do 50 ljudi. Dogajale pa naj bi se še veliko hujše stvari.”

Tudi če ni teh zločinov Franc Rozman Stane ni sam ukazal ali celo lastnoročno storil, pa je dejstvo, da on teh zločinov ni preprečil. Da pa so se zgodili, ne more biti dvoma.

Ob obletnici smrti narodnega heroja Komandanta Staneta je bila pred rojstno hišo slovesnost v spomin na junaštvo med NOB.
Vsem, ki so se borili za slovensko zemljo in narod, moramo biti hvaležni. Slovenijo so nam priborili in negovati jo moramo. To je naša neizbrisana zgodovina. pic.twitter.com/nkRmd4lTbH

— Tanja Fajon (@tfajon) November 7, 2021

 Franc Rozman Stane je bil in je očitno še vedno heroj za komuniste in vse tiste postkomuniste, ki še živijo od v komunističnem režimu pridobljenih številnih privilegijev. In res neverjetno je, da se pri Socialnih demokratih tem ljudem še vedno klanjajo!

P.M.

The post Fajonova se je poklonila spominu na heroja, ki je mesečno likvidiral 50 nedolžnih ljudi. appeared first on e-Maribor.