Današnji dan, 15. avgust je praznik Marijinega vnebovzetja, med verniki znan tudi kot veliki šmaren. Na ta dan se kristjani spominjajo Marije, Jezusove matere, ki je bila po koncu svojega zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo.

Ko se sredi avgusta po slovenskih krajih oglasijo cerkveni zvonovi, se na praznični dan v številnih svetiščih zberejo množice vernikov. 15. avgust – Marijino vnebovzetje oziroma veliki šmaren – je eden najlepših in najbolj slovesnih katoliških praznikov, ki že stoletja povezuje vero, tradicijo in romanje.

To je dan, ko se mnogi odpravijo na pot. Nekateri peš, drugi z avtomobilom, a vsi z istim ciljem – priti do Marijinega svetišča, se ustaviti za trenutek, prižgati svečo, izreči molitev ali preprosto v tišini zahvaliti za vse, kar jim življenje prinaša. Romarska pot tako postane več kot le pot do cerkve – postane pot srca.

Romanje na Ptujsko goro

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja je posebno poslanico vsem Slovenkam in Slovencem namenil tudi predsednik vlade Janez Janša.

Poslanica predsednika vlade Janeza Janše ob prazniku Marijinega vnebovzetja

Današnji praznik Marijinega vnebovzetja, poimenovan tudi veliki šmaren, je že stoletja del naše duhovne in kulturne dediščine ter s tem slovenske narodne identitete. Mnoge cerkve, romarske poti in ljudski običaji pričajo o bogati zgodovinski tradiciji in globokem spoštovanju vrednot vere, družine in domovine.

Slovenski narod se je skozi zgodovino, še posebej pa v najtežjih preizkušnjah, vedno obračal k Mariji s prošnjo za pomoč in tolažbo. Odločitev, da po osamosvojitvi Slovenije ta verski praznik postane tudi dela prost dan, nosi v sebi priznanje pomena krščanskega izročila za slovenski narod. Zato ima praznovanje velikega šmarna tudi domoljubno noto. Spodbuja nas, da ohranimo upanje, pogum in zvestobo krščanskim vrednotam, ki so naš civilizacijski temelj.

Spoštovane državljanke in državljani, verujoči in neverujoči, naj nas današnji praznik utrdi v upanju, pogumu, medsebojnem spoštovanju in skupnih vrednotah. Naj nas spomni, da moč naroda in domovine izvira iz medsebojne povezanosti, spoštovanja naših korenin in odločenosti graditi skupno prihodnost na vrednotnih temeljih krščanstva. Lep in blagoslovljen praznik vam želim. Bog živi Slovenijo!

Poslanica predsednika vlade @JJansaSDS ob današnjem prazniku:

Praznik Marijinega vnebovzetja, poimenovan tudi veliki šmaren, je že stoletja del naše duhovne in kulturne dediščine ter s tem slovenske narodne identitete. Mnoge cerkve, romarske poti in ljudski običaji pričajo o… pic.twitter.com/sBbu9ENFvg

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 15, 2026

Čestitkam ob prazniku, ob Marijinem vnebovzetju ali Velikemu šmarnu se pridružujemo tudi z našega uredništva: 

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja vam želimo, da bi današnji praznični dan napolnil vaša srca z mirom, upanjem in vero.

Naj nas Marija, ki jo slovenski narod že stoletja časti kot svojo nebeško Mater, spremlja na naših poteh, varuje naše družine ter nam daje moč in zaupanje… pic.twitter.com/rc9jJkgGFT

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) August 15, 2026

The post Marijino vnebovzetje – praznik vere in romarjev. Poslanica predsednika vlade Janeza Janše appeared first on e-Maribor.

[color-box color=”yellow”]Bratje! Naša pomlad gre iz tal,
Bistra ko burja, močna ko val:
V naša domovja se je zagnala,
Tmo razklala, sonce skovala,
Sonce – kralja Matjaža dan.
(Rudolf Maister Vojanov, Naprej)[/color-box]

Praznujemo dan suverenosti, Poslanico je podal Janez Janša

Dan suverenosti je praznik v Republiki Sloveniji, s katerim 25. oktobra obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje.

Poslanico ob dnevu suvesenosti je podal predsednik vlade Janez Janša:

Spoštovane državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci!

Letos se spominjamo nekaj veličastnih mejnikov v zgodovini slovenskega naroda. Mednje, vredne spominjanja in proslavljanja, sodi,  po zmagi v vojni za Slovenijo, umik agresorske jugoslovanske armade iz Slovenije.

Petindvajsetega oktobra 1991 je bil lep sončen dan, s pesnikom in generalom Maistrom bi rekli “kralja Matjaža dan”. Leteli smo s helikopterjem nad avtocesto proti Postojni in opazovali zadnjo kolono jugosoldateske, ki se je umikala proti koprski luki.

Veličasten dan, s katerim smo dosanjali svoje sanje in sanje mnogih generacij pred nami in dobili dokončno potrditev zmage v vojni za Slovenijo.

Glede odhoda jugoslovanske vojske smo se spretno pogajali, tako da smo jih primorali, da so v Sloveniji proti pričakovanjem pustili za pol milijarde ameriških dolarjev opreme, ki smo jo nujno potrebovali.

Govorili so, da so odšli goli in bosi. A goli in bosi smo bili tudi mi, le nekaj mesecev prej. Beograd je novi slovenski vladi nenehno grozil, ji odvzemal pristojnosti na obrambnem področju, razorožil TO, pošiljal slovenske nabornike daleč v tuje kraje ter z dejanskimi aktivnostmi armade in obveščevalnih služb ustvarjal izredne razmere. Ne glede na to smo uspeli, ker smo verjeli v svoj prav, v cilje, ki smo si jih zastavili kot narod. Z neprimerno slabšo oborožitvijo smo se pogumno uprli in v nekaj dneh oboroženih spopadov  – predvsem zaradi uspešnih zasegov večjih količin orožja iz skladišč jugoslovanske armade – obrnili situacijo sebi v prid. In jo tako ohranili vse do umika agresorske jugoslovanske armade iz Slovenije.

Petindvajsetega oktobra 1991 smo dejansko postali svobodna, samostojna in suverena država, brez tuje vojske na svojem ozemlju.

To je bil privilegij, ki takrat ni bil dan vsem državam v Evropi. V vojaškem smislu smo postali močni in posledično varni. Sposobni smo bili braniti vsako ped slovenske zemlje, če bi bilo potrebno. Imeti dobro opremljeno in izurjeno vojsko je nujen pogoj suverenosti, a še ni zadosten. Potrebno je imeti precej več, predvsem pa sposobnost stopiti skupaj in izkazovati pripadnost  skupnosti. In mi smo to imeli. Zato zahvala vsem za dan, ko smo dosanjali svoje sanje: pripadnikom Teritorialne obrambe, pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite, pripadnikom organov za notranje zadeve, civilne zaščite in upravnih organov, podjetjem in občanom, ki so prispevali svoja tehnična sredstva za potrebe obrambe, medijem, gasilskim in lovskim društvom, političnim oblastem na vseh ravneh ter slovenskim rojakom v zamejstvu in po svetu. Poseben poklon vsem, ki so za zanjo v vojni za Slovenijo darovali svoja življenja.

Drage državljanke in državljani, to je bil čas, ko so bili v ospredju skupni cilji, solidarnost, enotnost, pripadnost skupnim vrednotam. Le v takem družbenem kontekstu so mogoči zgodovinski presežki, kakršen je na primer izgon tuje vojske s slovenske zemlje. Naj nam ostanejo te izkušnje tudi za vnaprej kot zgled in naj nas navdajajo s ponosom.

Danes je Slovenija v bistveno drugačnejših razmerah kot petindvajsetega oktobra 1991. Je članica EU in Nata, predsedujoča Svetu Unije, sooblikuje velike razvojne procese v zavezništvu, a tudi išče rešitve za težave in negotovosti, ki se kopičejo tudi na varnostnem in obrambnem področju. Skupnemu varnostnemu dežniku bomo morali prispevati več, kakor tudi povečati lastno odpornost, da se bomo sposobni sami ubraniti – kot smo bili sposobni pred tremi desetletji! Takrat smo zmogli izziv časa, ni razloga, da ga danes, ko imamo za to več možnosti, ne bi.

Danes je dan, ko praznujemo dogodek, ki nas povezuje. Naj ostane samostojna in suverena Slovenija varen in prijazen dom za vse, ki jo imamo radi! Bog živi Slovenijo.

Danes obeležujemo dan suverenosti v spomin na osamosvojitvene dogodke pred 28 leti, ko je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo
Več https://t.co/qGJ6Soqs9x pic.twitter.com/wMmPaXWKcE

— SDS (@strankaSDS) October 25, 2019

Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo portala e-maribor!

Čestitamo ob dnevu Suverenosti! pic.twitter.com/JJAmcF73gJ

— Portal e-maribor.si- zapišemo, kar drugi zamolčijo (@e_maribor) October 25, 2021

The post Poslanica predsednika vlade Janeza Janše ob dnevu suverenosti appeared first on e-Maribor.

The post Poslanica ministra Aleša Hojsa ob dnevu državnosti in dnevu slovenske policije appeared first on e-Maribor.

“Dragi Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, dragi rojaki v zamejstvu in po svetu. Upanje, ki ga prinaša Velika noč, se vedno znova dotakne odprtih src. Vsakič kot prvič in vedno tako, kot v danem trenutku najbolj potrebujemo. Iz velikonočnega upanja črpamo moč. V njem najdemo oporo v težkih preizkušnjah, a tudi zavedanje, da Velike noči ni brez trpljenja, preizkušenj in odpovedi,” je v velikonočni poslanici zapisal Janez Janša.

Velikonočna poslanica predsednika vlade Janeza Janše!

Pandemija koronavirusa je razgalila vso našo ranljivost in šibkost. Nam vzela zdravje in žal tudi mnoga življenja. Nas soočila z vprašanji, pred katerimi smo zatiskali oči. Kot žaromet je usmerila svetlobo na vse, kar smo (pre)dolgo zanikali, pred čemer smo bežali in pometali pod preprogo. Vse to nas je v preteklem letu dohitelo s silovitostjo, ki jo bomo lahko v celoti ocenili in prav razumeli šele, ko bo najhujše mimo.

Vsem doma in po svetu voščim blagoslovljeno Veliko noč. Bog varuj Slovenijo.

– @JJansaSDS, predsednik vladehttps://t.co/sPneX6ZlQs pic.twitter.com/oxEYYGoX42

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 4, 2021

Leto, ki smo ga večji del preživeli v ločenosti, nas je na različne načine zbližalo. Spoznali smo, kaj je tisto, kar je za nas v resnici pomembno. Kaj je tisto, kar nam daje moč, oporo, srečo in smisel, da se borimo in vstanemo vsakič, ko pademo.

Veliko trpljenja in žalosti je prineslo tudi veliko dobrega. V preteklih mesecih sta sočutje in solidarnost, v naglici sodobnega časa žal vedno bolj redki vrlini, zažareli v vsej svoji moči. Mnogi so vzeli na svoja ramena tudi križe drugih, da bi jim pomagali.  In tako dodali trpljenju tudi nekaj lepega. Temi in bolečini so dodali svetlobo in olajšanje.

[color-box color=”blue”] Srčna pripravljenost mnogih pomagati ljudem v stiski nas je v letu pandemije znova spomnila, da v težkih preizkušnjah nismo nikoli sami. Da je vsak med nami dragocen, ljubljen in poseben v Božjih očeh.[/color-box]đ

V globoki hvaležnosti za vsa dejanja ljubezni in usmiljenja, po katerih nas Bog vedno znova nagovarja in nam sporoča, da je z nami, praznujmo letošnjo Veliko noč. Praznujmo jo le z najožjimi družinskimi člani. V molitvi ali mislih povezani se spomnimo vseh, ki so se v tem letu od nas poslovili, vseh, ki jih z žalostjo objokujejo, vseh osamljenih, bolnih, ostarelih. Naj se vse žrtve, trpljenje in solze preteklega leta v luči velikonočne skrivnosti spremenijo v zoro novega upanja. Ohranite to upanje. Širite ga in veselo sporočilo podelite z vsemi, ki jih nosite v srcu, z domačimi, s prijatelji in bližnjimi.

Epidemije žal še ni konec. Nasprotno, po vseh podatkih in ocenah stroke smo zaradi novih variant virusa na začetku tretjega vala, zato vas, dragi rojaki, prosim, da upoštevate ukrepe, ki varujejo vse, še posebej pa najbolj ogrožene. Nič drugega kot varovanje zdravja in življenj je naš cilj. Vsak nov dan bomo imeli na razpolago več cepiva in samo precepljenost lahko zaustavi epidemijo. Zato verjamem, da bomo tudi to preizkušnjo premagali. Kot smo že mnoge doslej. Zato ne izgubite upanja. Pazite nase in svoje bližnje. Ostanite doma. Ostanite zdravi in pogumni.

Velikonočni čestitki se pridružujemo tudi na našem portalu s to lepo pesmijo!

uredništvo

The post Velikonočna poslanica predsednika vlade Janeza Janše! Bog varuj Slovenijo! appeared first on e-Maribor.

Premier Janez Janša se je v novoletni poslanici zahvalil vsem državljankam in državljanom, ki so se v teh težkih časih trudili za skupno dobro, reševali življenja in nam v veliki meri kljub vsemu omogočali varno bivanje.

Novoletna poslanica predsednika vlade

Premier Janez Janša je uvodoma dejal, da se izteka leto, ki si ga bomo zapomnili do konca življenja. Epidemija zaradi koronavirusa je odprla številna vprašanja in dileme, ki smo jih kot skupnost odlagali in potiskali na stran. Desetletja nerešenih težav so z vso silovitostjo udarila na dan.

Janša pravi, da nas čaka še zadnja tretjina spopada z epidemijo in nato veliki napori za čim hitrejše okrevanje ter ponovno rast. V prihodnjih letih bo denar za okrevanje zagotovljen tudi iz evropskih sredstev. “Ponosen sem, da smo v večletnem finančnem okviru in svežnju za okrevanje izpogajali več kot deset milijard evrov!”

Zahvalil se je vsem, ki so se v teh težkih časih trudili za skupno dobro, reševali življenja in nam v veliki meri kljub vsemu omogočali varno bivanje. izrazil je prepričanje, da ko bomo izšli iz te vojne s koronavirusom, ne bomo mislili na trpljenje, s katerim smo se soočali. “Hvaležni bomo za zdravje. V spominu bomo do konca svojih dni nosili dobre stvari, ki so se porodile v teh težavnih časih,” je prepričan.

PM

The post Novoletna poslanica predsednika vlade Janeza Janše: “Kljub vsemu bo pomlad prišla!” appeared first on e-Maribor.

Z Londonskim paktom leta 1915 je bila Primorska Italiji obljubljena, z Rapalsko mirovno pogodbo pa tudi dodeljena. Uveljavitev določil Londonskega pakta je z rapalsko mejo odtrgala od Slovenije ne le veliko ozemlja z okoli 300.000 prebivalci, ampak tudi izjemno narodno osveščeni in intelektualni potencial. Primorski Slovenci so se znašli v okolju, ki jim ni bilo naklonjeno. Slovenski jezik je bil preganjan, z ukinjanjem slovenskih društev se je poskušalo zatreti slovensko kulturo in slovenskega duha. A slovenska knjiga je našla pot v slovenske domove. Slovenska pesem in slovenska beseda nista izginili. Primorci se niste vdali.

Kljub izrednemu raznarodovanju, ki je v času fašizma dobilo razsežnosti etnocida, ste prvi v Evropi začeli z uporom zoper fašizem, ki ga je začela organizacija TIGR. Več desetleten boj primorskih domoljubov proti narodnemu zatiranju, oborožen odpor TIGRa in primorskih partizanov ter vojaška zmaga v okviru zavezniških sil so ustvarili zelo ugodne pogoje za ponovno priključitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja k matični domovini. Žal takratna državna politika, zaslepljena z internacionalistično ideologijo, ni bila sposobna v celoti izkoristiti teh argumentov.

Zahvala, da je Primorska skozi zgodovino ostala zavezana Sloveniji, gre številnim primorskim rodoljubnim organizacijam in posameznikom. Njih delo, trud, žrtve in boj za slovenstvo so veliko prispevali k temu, da je bila Primorska 15. septembra, ko je bila leta 1947 uveljavljena Mirovna pogodba z Italijo, vrnjena matični domovini. Tako je bila delno mednarodno popravljena krivica, ki nam jo je leta 1915 prinesel londonski pakt.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Zločini, ki so se v zgodovini dogajali nad primorskimi Slovenci, so pustili globoke sledi. A ponižanje in trpljenje ni zlomilo slovenskega duha. Ta je rasel, se krepil in »v borbah, ponižanju, zmagah in trpljenju našel svoj pravi obraz«. Zato je še toliko glasneje zadonela primorska himna Vstala Primorska, ki je za Primorke in Primorce oznanila nov čas in novo življenje. Današnji praznik je zato najprej in predvsem izraz spoštovanja in hvaležnosti generacijam Primork in Primorcev za njihov narodni ponos, trdoživost, upor zoper potujčevanje in fašizem ter njihovo zvestobo slovenstvu.

Tako kot z vztrajnostjo seme vzklije v novo življenje, so pogumni slovenski Primorci dokazali, kako močna je lahko narodna zavest in kako silna ter daljnosežna je lahko njena moč, če je usmerjena v prave cilje. Eden teh pravih ciljev, za katerega si je vrsto let prizadevala slovenska skupnost v Italiji in ki se je letos končno tudi uresničil, je vrnitev Narodnega doma v Trstu. Vrnitev Narodnega doma slovenski skupnosti ter spravna dejanja predsednikov obeh držav so hvalevreden korak sprave in zbliževanja med Slovenci in Italijani, so odraz skupnih evropskih vrednot solidarnosti in sobivanja ter korak k razgradnji bremen preteklosti.

Vera v to, da skupaj zmoremo »previhariti vse viharje«, je vera, ki nas je kljub težkim preizkušnjam kot narod ohranila. Je vera, ki nam je dajala moč, da smo nekoč vstali in obstali. Je vir moči in energije, iz katere lahko tudi danes črpa Slovenija. Naša domovina, za katero je Simon Gregorčič zapisal: »Njo prvi spev je moj slavil, poslednji njej se bo glasil, in zadnji glasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo!«

Iskrene čestitke ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Poslanica predsednika vlade Janeza Janše za Dan vrnitve Primorske k matični domovini appeared first on e-Maribor.

Spoštovani učenke in učenci,

prvi šolski dan je pred vrati in vesel sem, da lahko vsi ponovno sedete v šolske klopi. Epidemija in tudi zdaj še vedno prisotna nevarnost okužbe s koronavirusom sta namreč korenito in nepredstavljivo posegli v šolski vsakdanjik, zato bo vrnitev najbrž kar malo praznična.

Zagotovo se že veselite ponovnega snidenja s sošolci in učitelji. Verjamem, da ste poletne počitnice izkoristili za brezskrbno druženje s svojimi najbližjimi in ste pripravljeni na nove izzive in znanje. Še posebej tisti otroci, ki boste letos prvič prestopili šolski prag.

Prvošolci in tudi starši ste nedvomno polni pričakovanja in prijetne vznemirjenosti pred prvim šolskim dnem. Zato je pomembno, da so šolske poti kar najbolj varne in da je tudi šolsko okolje prostor varnosti in zaupanja. To naj bo vedno naša skupna skrb, pa ne samo v prvih septembrskih dneh, ampak vse dni v letu. Policisti zadnje dni z različnimi aktivnostmi že skrbijo za vašo varnost in poostreno nadzirajo promet v okolici osnovnih šol, v prvih šolskih dneh pa bodo tudi obiskali nekatere šole. Tudi starši in drugi udeleženci v prometu morate dobro paziti na naše najmlajše ter biti še posebej pozorni v bližini šol in vrtcev.

Drage učenke in dragi učenci,

na svoji poti (ne samo šolski) ostanite zvesti radovednosti in vedoželjnosti, ki naj vas vodita tudi kasneje v življenju, ob tem pa ne pozabite na sproščeno igrivost in iskreno prijateljstvo ter predvsem glejte na svet s svojimi očmi.

Srečno na vaših poteh in ostanite zdravi.

Aleš Hojs, minister za notranje zadeve

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Prvi šolski dan: poslanica ministra Hojsa appeared first on e-Maribor.

Priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS leta 1919 je bil za Slovence na levem bregu Mure izjemen dogodek. Življenja Prekmurk in Prekmurcev je ta dogodek temeljito spremenil in jim hkrati omogočil, da se je vsaj večina njih po tisočletnem prebivanju pod madžarsko krono politično, gospodarsko in kulturno priključila matičnemu narodu.

Seveda pa združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom nikakor ni bila samoumevna ali preprosta. Mnogo velikih mož slovenske in druge narodnosti si je dolgo in z izjemnim trudom prizadevalo, da se je tehtnica nagnila v stran priključitve Kraljevini SHS in omogočila to neponovljivo dejanje v zgodovini Slovenk in Slovencev.

Vznesenost in radost prekmurskih Slovencev ob dogodku, ki predstavlja izjemnost v bogati in razvejani zgodovini slovenstva, najbolje opiše zapis, objavljen 17. avgusta 1919 v glasilu Novine, ki je ohranil svojo moč preko več kot stoletje dolgo dobo:

“Dragi rojaki!
Deca ste lüblene slovenske matere, slavne Slovenije, štera prebridke skuzé morete točiti. … Poslüšajte jo, potrta srca, poslüšajte jo vsi mladi i stari, katoličanci i evangeličanci, bogati i soromaki, vsi ste njéni, nad vse vas razprestera svoje materne peroti, zato ka ste vsi njena deca, zato ka ste vsi Slovenci. To ste! … To veselo vest, glas preradosten tvojega rešenja ti naznanja tvoja slovenska mati, mati Slovenija. Prekjezeroletno robstvo konec jemle. … Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila!”

Naj v tem duhu izrazim iskreno hvaležnost do vseh, ki so pred davnimi leti s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom. Velike sanje so stkane iz številnih dejanj ljudi, ki se odzovejo klicu časa in oviram navkljub vztrajajo na poti, ki jo izrisuje zgodovinski trenutek. Zaradi ljudi, ki so v zgodovini naroda razumeli zgodovinski kontekst časa, smo danes gospodar na svoji zemlji. Tudi v aktualnem trenutku, ko so razmere in izzivi sicer drugačni, pa bistvo ostaja enako. Samo združeni in povezani v enotnem hotenju in prizadevanju za blagor domovine smo močni kot posamezniki in kot narod.

Slovenski narod je bil v zgodovini izkušan z mnogimi preizkušnjami. Bojevali smo številne bitke, bili v njih poraženci pa tudi zmagovalci. Z veseljem ob zmagi, kot je bila združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, so bili poplačani vsi težki trenutki, noči, polne dvomov, neskončna prizadevanja, odpovedi in žrtve. Naj z zaupanjem, najlepšim darilom, ki ga prinaša zmaga s seboj, stopamo proti jutrišnjemu dnevu. Naj nas noben dvom ali strah ne ustavi pred zmago, ki je zapisana v dušo slovenskega naroda. Združenega in enotnega.

Iskrene čestitke ob Dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom!

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Poslanica predsednika vlade Janeza Janše ob dnevu Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom appeared first on e-Maribor.

Letošnji mednarodni dan mladih, ki ga je leta 1999 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, izpostavlja slogan Vključevanje mladih za skupno svetovno delovanje. Ta dan je tudi priložnost, da spregovorimo o pomenu družbene angažiranosti mladih ter o njihovi soudeležbi pri javnih zadevah na lokalni, nacionalni in svetovni ravni. Združeni narodi so izpostavili stališče, ki se mu pridružujemo tudi na Uradu RS za mladino, da je soudeležba mladih pomembna tako na konkretni kot simbolni ravni, saj poleg dodatnih merljivih učinkov na družbeni razvoj doprinaša tudi s svojm optimizmom in pogumom, s katerim se mladi lotevajo vseh novodobnih izzivov, od podnebnih sprememb do spopadanja z epidemijo Covid-19.

Da pa bi se lahko pogovarjali o soudeležbi mladih, ne moremo mimo njihovega socialnega položaja. Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2018 je bilo mladih v Sloveniji (15-29 let) 312.000 oz. 15,1 % prebivalstva (vir: SURS). Pri starosti 29 let je vsak drugi še vedno živel v svoji primarni družini s staršema oz. enim od njiju, samo vsak tretji je živel v svoji lastni družinski skupnosti, iz česar je razvidno, da je reševanje stanovanjske problematike mladih v Sloveniji nujno postaviti med prioritete, prav tako tudi iskanje prve zaposlitve in odpravo prekarnih oblik zaposlovanja. V zvezi s tem velja omeniti načrte Ministrstva za okolje in prostor, ki jih zajema izvedbeni načrt za leti 2020 in 2021 Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. Le-ta predvideva številne ukrepe iz področja stanovanjske problematike, med katerimi je projekt Izgradnja stanovanjskih skupnosti za mlade v Ljubljani že v izvajanju. Načrt bo Vlada RS potrdila predvidoma avgusta, predvideva pa številne ukrepe in izboljšave položaja mladih na vseh ravneh. Načrtuje se tudi prva seja Sveta Vlade RS za mladino v mandatu aktualne vlade, v teku pa je izvedba raziskave Mladina 2020, ki bo predstavljala temelj za pripravo naslednje Resolucije o nacionalnem programu za mladino po letu 2022. Na tej podlagi bo omogočeno tudi načrtovanje ukrepov vseh pristojnih za izvajanje mladinskih politik za naprej.

S številnimi izzivi pa se soočamo tudi v evropskih okvirjih. Slovenija je s 1. julijem 2020 tudi uradno vstopila v čas predsedovanja tria Nemčija, Portugalska, Slovenija, katerega glavna prioriteta bo soudeležba in državljanske pravice mladih. V okviru te prioritete bo Slovenija namenila posebno pozornost državljanskim prostorom mladih. Hkrati že letos z začetkom nemškega predsedovanja  stopamo v osmi cikel uresničevanja mladinskega dialoga, Slovenija pa bo pripravila končno poročilo in za sprejetje na Svetu tudi priporočila za izvajanje mladinskega dialoga v prihodnje. Ves čas potekajo tudi dogovori o izvajanju trenutnih programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota (po podatkih za mladinski del programa Erasmus+, ki ga pokriva Movit, se je v letu 2019 projektov v tujini udeležilo 1524 udeležencev iz Slovenije, v Slovenijo pa je prišlo 2.509 udeležencev), ki sta bila zaradi situacije podvržena zastoju v delu mobilnosti in čezmejnih oz. mednarodnih projektih. Evropska komisija pripravlja tudi nov evropski načrt okrevanja z nazivom »Naslednja generacija EU«, ki je do sedaj največji paket pomoči za mlade na evropski ravni. Na evropskem področju pa so zelo aktivni tudi na Svetu Evrope, kjer so v začetku leta že predstavili Strategijo Sveta Evrope za mladinski sektor 2030, ki bo zagotovila politične smernice in obsežen politični načrt o ciljih za obdobje 2020–30 in prestavlja okvir, v katerem se bo izvajal naslednji petletni program Mladi za demokracijo. Pomembno je izpostaviti, da bo temeljil na vrednotah demokracije, človekovih pravic in pravne države.

Praznik mladih je moč razumeti tudi kot poziv mladim, naj se opogumijo in odločneje uveljavljajo svoje želje, ideje, predloge in zahteve. Urad RS za mladino jih podpira v njihovih prizadevanjih za vzpostavitev boljšega sistema na vseh področjih delovanja, kjer je za to pristojen. Posebej pa je treba ob današnjem dnevu poudariti, da so se mladi, mnogi delujoči znotraj mladinskih organizacij, ob pojavu epidemije hitro in učinkovito angažirali pri prostovoljni pomoči, hkrati pa so tako rekoč čez noč vzpostavili digitalna okolja, preko katerih so mladim pomagali in jih naslavljali na najrazličnejše načine ter tako pokazali in dokazali, da so pripravljeni in opolnomočeni za zelo težke in odgovorne naloge ter izzive.

»Mednarodna pobuda o aktivnemu delovanju mladih tako v njihovem domačem okolju, kakor tudi širše, je danes še kako pomembna, saj živimo v časih, ko je povezovanje in iskanje rešitev za boljši jutri izjemno pomembno, zato si bomo na uradu še naprej prizadevali za ustvarjanje pogojev za uspešno vključevanje mladih v družbene procese,« je ob mednarodnem dnevu mladih dejala v.d. direktorice Urada RS za mladino mag. Dolores Kores in dodala, da si bo prizadevala tudi za doseganje skupne volje oz dogovora tako na področju mladinskega dela in mladinskih politik z vsemi drugimi politikami in vladnimi resorji, kakor tudi ostalimi področji družbenega življenja, kamor se želi pritegniti čim več mladih.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Poslanica Urada RS za mladino ob mednarodnem dnevu mladih 2020 appeared first on e-Maribor.

“V zgodovini vsakega državotvornega naroda obstaja točno določen čas, ki je omogočil, da je nek narod postal suveren, sam svoj gospodar na svoji zemlji,” je svojo poslanico ob Dnevu državnosti začel Janez Janša.

Poslanica predsednika vlade

Letos bo minilo trideset let od srečanja koalicije Demos devetega in desetega novembra 1990 v Poljčah. Na njem je bila sprejeta zgodovinsko odločitev o razpisu referenduma za samostojno Slovenijo. Demosova odločitev v Poljčah je bila prava, odločna in odločilna. A ta odločitev ni bila samoumevna. Zanjo je bil potreben pogum. Sprejeta je bila v času, ko bi neka druga politika cincala in kalkulirala in ponovno zapravila zgodovinsko priložnost slovenskega naroda. In vprašanje je kdaj, če sploh kdaj, bi se taka priložnost ponovila. Zato iskrena hvala vsem, ki so tistega novembrskega dne vse svoje dvome in strahove dali na stran in odločili, kar je bilo prav in v danem trenutku tudi najbolj potrebno. To svojo odločitev pa so kasneje nadgradili še s političnim sporazumom o enotnem nastopu na plebiscitu za samostojno Slovenijo.

Dan plebiscita bo za vedno zapisan v zgodovino naroda

Dan plebiscita, 23. december 1990, bo za vedno zapisan v zgodovino naroda kot poseben dan. Ob 93,2 odstotni udeležbi se nas je 95 odstotkov odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Narod je razumel izjemnost zgodovinskega trenutka in s tem dokazal svojo zrelost, modrost in pripravljenost, da postane svobodna suverena nacija. To je bil edini čas v zgodovini, ko si je sodbo resnično pisal sam.

Pol leta kasneje, 25. junija 1991, je slovenski parlament po burnih razpravah in glasovanjih o osamosvojitvenih zakonih, med katerimi so bili najpomembnejši sprejeti le z nekaj glasovi pičle Demosove večine, s potrebno dvotretjinsko večino le sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s katerim je Slovenija prevzela pristojnosti prejšnje federacije na svojem ozemlju. Slovenija je postala samostojna in neodvisna država. Poti nazaj ni bilo več, pot naprej v novo življenje pa je skušala takoj preprečiti agresija JLA.

Svobodo naroda smo morali na začetku braniti z orožjem

Svobodo naroda smo morali že takoj na začetku zato braniti z orožjem. To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo vse na kocki. Samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, naša vera in postave, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je − maja 1990 razoroženi − narod znova postavil za svoje pravice, razglasil samostojno Slovenijo in se mogočno uprl agresiji JLA.

V tistih dneh je nekaj odstotkov Slovencev, ki so ob množični podpori naroda prijeli za vsako razpoložljivo orožje in se skupaj s civilno obrambo zoperstavili 5. tehnično najmočnejši vojski v Evropi, s svojim pogumom doseglo nemogoče in izpisalo končno dejanje prehoda slovenskega naroda v nacijo. Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet. Predstavniki najmočnejših držav na svetu, ki so še nekaj dni pred vojno trdili, da nas ne bodo nikoli priznali, so zaradi našega poguma spremenili svoje stališče. Kljub nasprotovanjem dejanski osamosvojitvi v delu leve politike je bil narod enoten. Enoten kot še nikoli prej in zelo pogumen.

V vojni za Slovenijo smo skovali zmago

Enotnost naroda, pogum njegovega oboroženega dela, trdna politična volja vladne koalicije Demos pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika ter samoiniciativnost množice posameznih poveljnikov taktičnih enot TO in policije so skovali zmago v vojni za Slovenijo. Zmago, povzdignjeno v svoji končnosti na slovenski Olimp, zmago, pomembnejšo od vseh bitk, ki so jih naši predniki, mnogokrat žal tudi za tuj račun, bojevali skozi vrtince nehvaležne zgodovine preteklih stoletij.

Vojna za Slovenijo je vsak dan odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. Fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Za orožje so prijeli zato, da branijo svoj dom, svojo vero in postave. Slovenijo. Svoje delo so odlično opravili.

Če parafraziramo znano izjavo Winstona Churchilla po letalski bitki za Anglijo, lahko rečemo, da še nikoli v zgodovini slovenskega naroda tako veliko ljudi ni bilo dolžno tako velike hvaležnosti peščici svojih sonarodnjakov.

Po zmagi so odšli na svoje domove. Država jih je velikokrat pozabila, domovina jih ne bo nikoli. Kajti to so bile svete ure, visoka pesem slovenskega naroda. Vstali smo in zaradi njihovega poguma tudi obstali.

Žal so tudi v tej vojni bile žrtve. Hvaležni smo vsem, ki so zato, da se uresničijo sanje naroda, dali najdragocenejše – svoja življenje. Z vso hvaležnostjo negujemo spomin nanje.

Lahko smo ponosni!

Ko se ozremo nazaj na prehojeno pot, na vse, kar smo kot nacija dosegli v teh devetindvajsetih letih, kar je za državo resnično kratek čas, smo lahko ponosni. Dosegli smo veliko, smo pa tudi marsikatero priložnost zamudili. Tudi zato, ker smo dopustili, da so stare zamere, sovraštvo, cinična distanca in razdeljenost spet dobile svojo moč. Ker je tisto, kar je dobro v vsakem človeku, molčalo, ko je slabo ponovno začelo svoj pohod in ustavljalo ustvarjalni zanos.

Vendar nas preizkušnje, ki nam jih nalaga življenje, vedno znova učijo, da smo le povezani in enotni tudi močni. Da lahko le enotni napredujemo kot narod in družba ter premagamo še tako hudo preizkušnjo. Zadnja izkušnja v vojni s koronavirusom je to potrdila. Čeprav z razdeljeno politiko, kot v obdobju osamosvajanja, smo z enotnim narodom, ki je razumel, da je zdravje zgolj eno, nedeljivo in vsem enako dragoceno, prvo bitko z virusom dobili. Verjamem, da skupaj zmoremo z odgovornim ravnanjem premagati tudi vse naslednje izbruhe okužb. Ob tem izrekam vsem svojcem in prijateljem preminulih za koronavirusom iskreno sožalje in sočutje.

Doletela sta nas velika čast in privilegij

Ko se ob rojstnem dnevu domovine oziram na prehojeno pot, si želim, da bi se bolj pogosto spomnili, kako velika čast in privilegij sta nas doletela, da smo prav mi lahko s svojo odločitvijo uresničili sanje, žrtve, prizadevanja, delo in molitve številnih generacij Slovenk in Slovencev za samostojno državo.

Želim si, da bi samostojno državo razumeli kot velik dar in priložnost za vse ter da bi jo bolj vzeli za svojo, zanjo skrbeli in se trudili vsak po svojih najboljših močeh. Tako kot nam je mar in se trudimo za nekoga, ki ga nosimo v srcu.

Želim si, da zaradi tega, ker se je naša skupna odločitev na plebiscitu uresničila v samostojni in neodvisni državi, ne bi nikoli več rekli, da se ne da nič narediti. Da se ne da nič spremeniti. Moč naroda, ki je enoten, je moč, ki je neustavljiva. Če je združena okrog plemenitega cilja, ji na poti do uresničitve pomaga celotno Stvarstvo.

Želim si, da prav zaradi tega veličastnega dogajanja konec leta 1990 in v prvi polovici leta 1991, neprimerljivega z ničemer v naši dotedanji zgodovini, ne bi nikoli obupali. Da bi znali ohraniti stik s tem časom, ki je s silovitostjo, ki je premagala vse ovire, v tistem prelomnem času prinesel rojstvo samostojne in neodvisne države. To je vrednotno središče slovenskega naroda, v katerem so se združile ustvarjalne, duhovne in materialne sile naroda od njegovih začetkov.

Želim si, da bi iz tega vrednotnega središča vedno črpali svojo moč in ustvarjalnost. Da bi v njem našli zatočišče v neurjih in počitek po preizkušnjah. Da bi ostali eno z njim in drug z drugim.

VSE NAJBOLJŠE SLOVENIJA!

(Iz poslanice predsednika vlade Janeza Janše)

MG

The post Poslanica predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše ob Dnevu državnosti. appeared first on e-Maribor.