Včeraj zvečer je Nemčija obvestila države članice o postavitvi suma na prisotnost APK pri najdenem poginulem divjem prašiču na območju zvezne države Brandenburg.
Vzorci sumljivega poginulega divjega prašiča so bili poslani na preiskave v nacionalni referenčni laboratorij Friedrich Loeffler Institut.

Rezultati preiskav so danes potrdili prisotnost APK, kakor je na tiskovni konferenci potrdila nemška ministrica za kmetijstvo, ga. Julia Klöckner.

Gre za prvi potrjen primer APK v Nemčiji. Poginuli divji prašič je bil najden 3 – 4 km od meje s Poljsko, kjer je bolezen prisotna že nekaj časa.

Od prvih pojavov APK na zahodu Poljske je Nemčija vzdolž meje povečala nadzor ter pričela z gradnjo ograje, ki bi preprečevala prehode (okuženih) divjih prašičev iz Poljske v Nemčijo. Prav tako so na tem območju intenzivirali odstrel divjih prašičev.

Nemčija je ena največjih svetovnih izvoznic svinjine in obstaja bojazen, da bi pojav APK lahko ogrozil tako nemški kot evropski trg svinjine.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Afriška prašičja kuga potrjena pri divjem prašiču v Nemčiji appeared first on e-Maribor.

APK se je pojavila v treh dvoriščnih rejah prašičev v okrožju Pirotski, na meji z Bolgarijo, kjer je bilo skupno ugotovljenih 12 okuženih prašičev. Prisotnost virusa APK je potrdil Nacionalni referenčni laboratorij za APK (Inštitut za veterinarsko medicino Srbije) v Beogradu.
Prvi izbruh APK je bil v Srbiji pri domačih prašičih potrjen v konec julija 2019. Zaradi pojavov APK v Srbiji je Evropska komisija sprejela določene zaščitne ukrepe. Januarja letos je Srbija prijavila tudi prve primere APK pri divjih prašičih, vse ob meji z Bolgarijo.
Novi izbruhi APK pri domačih prašičih so se pojavili na območju, kjer je bolezen potrjena tudi pri divjih prašičih (okrožje Pirotski).

Vse od leta 2014 se APK neustavljivo širi v državah Evropske unije, kot tudi v Aziji. APK predstavlja eno največjih epizootij današnjega časa.
APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin.
APK se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.
Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev.
Vse rejce pozivamo, da so pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in da vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe (namestitev razkuževalnih barier na vhodih v objekte z živalmi, preprečevanje vstopa drugih oseb v objekte z živalmi, preprečevanje stika domačih prašičev z divjimi prašiči, uporaba zaščitne obleke in obutve, itd.).
Posebej bi vas radi opozorili, da največje tveganje za izbruh bolezni predstavlja krmljenje prašičev z ostanki hrane (pomijami).
Vse, ki v naravi najdejo poginulega ali povoženega divjega prašiča ali njegove ostanke pozivamo, da o tem obvestijo Center za obveščanje na telefonsko številko 112.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Svarilo pred novimi izbruhi afriške prašičje kuge appeared first on e-Maribor.