Predsednik vlade Janez Janša se danes mudi na obisku v Ukrajini. Ob dnevu državnosti Ukrajine se bo udeležil slovesnosti na trgu Sv. Mihaela, kasneje pa v predsedniški palači opravil bilateralno srečanje s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim in predsednico Moldavije Maio Sandu.

Janez Janša je v jutranjih urah že prispel v Kijev. Ob dnevu državnosti Ukrajine se bo najprej udeležil slovesnosti na Trgu sv. Mihaela, kasneje pa bo v predsedniški palači opravil bilateralni srečanji z Volodimirjem Zelenskim in predsednico Moldavije Maio Sandu.

Janša je na nedavnem vrhu zavezništva zveze Nato v Ankari napovedal, da bo Slovenija za vojaško pomoč Ukrajini, ki je še vedno v vojni, letos namenila 50 milijonov ameriških dolarjev.

Predsednik vlade @JJansaSDS je ob dnevu državnosti Ukrajine prispel na obisk v Kijev. pic.twitter.com/YRndGP9dNx

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 15, 2026

Po udeležbi na vrhu t. i. koalicije voljnih ta teden v Parizu je prav tako zagotovil nadaljnjo polno podporo Ukrajini. Ugotovil je okrepitev pripravljenosti na pomoč tej državi, a obžaloval, da se to ni zgodilo že prej, češ da bi bila v tem primeru vojna že končana. piše Siol.net

The post Predsednik vlade Janez Janša danes ponovno na obisku v Ukrajini appeared first on e-Maribor.

Toliko, gnojnice, kot so na vladni protokol, zadolžen za državno proslavo zlivali skrajni levičarji Svobode že dolgo ni bilo.  A na koncu se je izkazalo, da jo zlivajo za prazen nič.

Na državni proslavi, ki je za Slovenijo izjemnega pomena, saj samostojna država letos praznuje 35 let, bodo sodelovala tudi številna veteranska društva. S tem bo slovesnost dobila še dodatno težo in simboliko, saj prav veterani predstavljajo enega ključnih stebrov slovenske osamosvojitve.

Udeležbo na proslavi so potrdili v Društvu TIGR Primorska. Prav tako bodo prisotni tudi predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo ter Zveze policijskih veteranskih društev Sever, ki s svojo prisotnostjo ohranjajo spomin na pomembne dogodke iz časa nastajanja države.

To pa je povsem drugače od trditev, ki so prihajale iz Gibanja Svoboda. Nekdanji predsednik vlade Robert Golob je, očitno prizadet zaradi političnih razmer, celo preko predsednice države širil zavajajoče informacije, ki se zdaj izkazale za politični spin Svobode. 

Na koncu pa vendarle velja – konec dober, vse dobro. Slovenija bo svojo pomembno obletnico obeležila dostojno in v duhu enotnosti. proslavo se bo dalo izpeljati tudi brez Roberta Goloba in njegove Tince na preprogi pred častno četo!

The post Toliko zlivanja gnojnice na vladni protokol, na koncu pa nič ni narobe appeared first on e-Maribor.

V stranki Levica so zbrani res ekstremni levičarji, in na vsak način želijo uničiti novo vlado Janeza Janše, ne glede na posledice in ne glede na davkoplačevalski denar. A tokrat so s svojim predlogom šli v skrajnost.

Levica in seveda njihova trda “partijska koordinatorka” Asta Vreko je vložila predlog spremembe Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, s katerim se predlaga črtanje nacionalnega spominskega dneva na žrtve komunističnega nasilja 17. maj. Početje za katerega bi “Čebinki” v času komunizma zagotovo postavili spomenik, namesto klavca Kidriča?

Temeljno načelo zakona je, da ima vsaka žrtev pravico do dostojnega pokopa in spomina, ne glede na njeno politično, vojaško ali ideološko pripadnost. Med pomembnejšimi nalogami so izkop posmrtnih ostankov, označitev krajev grobišč, postavitev spominskih obeležij ter organizacija žalnih slovesnosti in dan spomina na žrtve komunističnega nasilja – 17. maj.

Barbara rov, slika Nova24 TV

In zakaj je datum 17. maj primeren? Ta datum je leta 2022 z vladnim sklepom določila Vlada Republike Slovenije kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Za 17. maj je bil izbran zato, ker se je na ta dan leta 1942 v soteski Iške zgodil eden prvih večjih pomorov civilistov med vojno na Slovenskem. Med žrtvami je bilo tudi več pripadnikov romske skupnosti. Poboj nekateri zgodovinarji in pobudniki dneva spomina razumejo kot začetek revolucionarnega nasilja nad civilnim prebivalstvom.

Glej ti njih. Najprej pljuvajo čez njih, sedaj pa hočejo njihovo podporo https://t.co/wI250czjhg

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) June 17, 2026

In skrajna Levica bi ljudem rada vzela še ta dan – dan, ko se svojci, prijatelji in znanci spominjajo žrtev komunističnega nasilja. Med njimi niso bili le domobranci, temveč tudi nedolžne ženske, otroci, kmetje, meščani in številni drugi preprosti ljudje, katere so krvoločni komunisti pobili v revolucionarnem nasilju. Velika sramota sodobne Slovenije je, da nekateri  v skrajni Levici tudi danes, več kot 80 let po teh krvavih dogodkih, skušajo odvzeti ali razvrednotiti spomin na te žrtve. Spomin nanje ne bi smel biti politično vprašanje, temveč izraz pietete, spoštovanja in zgodovinskega spomina na vse, ki so tragično izgubili življenje.

Skrajno leva stranka, tako predlaga odpravo tega spominskega dneva 17. maja, ker je po njihovem to politični projekt desne koalicije. Ob tem pričakujejo v Levici tudi podporo stranke Resnice, saj sta ob sprejemu zakona dva najvišja predstavnika stranke predsednik Zoran Stevanović in vodja poslanske skupine Katja Kokot povedala, da se s tem delom zakona o novem prazniku njihova stranka ne strinja. Res neverjetno. Levica po stranki Resnica, kot tudi poslanki Kokot, pljuva že od prihoda v parlament, sedaj pa želi celo njihovo pomoč. Skrajno nedoraslo, celo za stranko Levica.

The post Nora Levica? Ves čas so pljuvali po stranki Resnica, sedaj pa želijo njihovo pomoč appeared first on e-Maribor.

Kristjani ob prazniku binkošti obhajamo prihod Svetega Duha nad apostole in prvo krščansko skupnost. To je praznik vere, poguma, upanja in povezanosti. Apostoli, ki jih je prej zaznamoval strah, so po moči Svetega Duha stopili med ljudi ter začeli oznanjati resnico, mir in veselo novico o vstajenju.

Binkošti tudi danes nosijo močno sporočilo za naš čas. Živimo v obdobju politične negotovosti, družbenih napetosti in vedno večjih razdeljenosti med ljudmi. V javnem prostoru pogosto pogrešamo spoštovanje, kulturo dialoga in pripravljenost poslušati drugače misleče. Namesto povezovanja se prepogosto širijo izključevanje, ideološki pritiski in ustvarjanje novih delitev.

Veliko ljudi danes z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje doma in po svetu. Priča smo razvrednotenju tradicionalnih vrednot, zmanjševanju pomena družine, vere, narodne identitete in domoljubja ter vse večji nestrpnosti do posameznikov, ki razmišljajo drugače. Prevečkrat se ustvarja občutek, da so vrednote, na katerih je bila zgrajena slovenska družba, nekaj zastarelega ali nezaželenega.

Prav zato številni ljudje danes iščejo novo upanje in novo smer razvoja Slovenije. Vedno bolj jasno postaja, da Slovenija potrebuje razvojno pot, utemeljeno na delu, odgovornosti, znanju, spoštovanju človeka ter krščanskih in domoljubnih vrednotah. Potrebuje politiko, ki bo znala povezovati ljudi, spoštovati slovensko identiteto ter graditi prihodnost v korist vseh generacij.

Slovenija potrebuje stabilnost, varnost in okolje, kjer bodo mladi videli svojo prihodnost, družine dobile podporo, starejši spoštovanje, podjetni in delavni ljudje pa možnost ustvarjanja. Prihodnost države ne more temeljiti na razdeljevanju ljudi, ustvarjanju ideoloških sporov ali politiki izključevanja. Potrebuje sodelovanje, medsebojno spoštovanje in jasno zavedanje, da narod brez spoštovanja svojih korenin težko ohrani svojo moč, samozavest in prihodnost.

Binkošti so praznik poguma. Praznik trenutka, ko so apostoli premagali strah in stopili med ljudi z vero, da je mogoče spreminjati svet na bolje. Tudi Slovenija danes potrebuje pogum, da kot narod presežemo delitve, ohranimo svoje vrednote ter gradimo prihodnost, ki bo povezovala ljudi in krepila zaupanje med njimi.

V času negotovosti postaja jasno, da brez spoštovanja človeka, odgovornosti, vere, kulture dialoga in ljubezni do domovine ni mogoče graditi stabilne in uspešne družbe. Zato je danes bolj kot kadarkoli pomembno, da ohranimo vero v Slovenijo, v njene ljudi in v prihodnost, ki jo lahko ustvarimo skupaj.

Naj bodo letošnje binkošti priložnost za notranji mir, za novo zaupanje med ljudmi ter za pogum, da tudi sami postajamo glas razuma, spoštovanja in upanja v času, ki pogosto preizkuša našo enotnost.

Vsem želimo miren, blagoslovljen in duhovno bogat praznik binkošti. Krščanski forum SDS!

The post Krščanski forum SDS ob binkoštih: Slovenija potrebuje več poguma, spoštovanja in upanja appeared first on e-Maribor.

Praznik, katerega je levičarska Golobova vlada namerno odstranila, se z desno koalicijo vrača nazaj, Gre za zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. 

Pokop več kot 3.000 posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja je tema, ki že dolgo razdvaja. Julija lani je SDS v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, s katerim bi to vprašanje uredili, a ni uspela. Zdaj bo to poskusila nova nastajajoča koalicija. Zakon pa na novo določa tudi lokacijo pokopa posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja, ekshumiranih iz Jame pod Macesnovo gorico in sicer na ljubljanske Žale.

Vrača se Dan spomina na žrtve komunističnega terorja.

Mrtvi bodo spoštljivo pokopani. Vložen zakon, ki odpravlja civilizacijski dolg.

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 11, 2026

Prav vprašanje lokacije pokopa je v preteklosti sprožilo številne polemike. Del javnosti in svojci žrtev zagovarjajo stališče, da si žrtve zaslužijo dostojen in trajen pokop v glavnem mestu države, medtem ko nasprotniki opozarjajo na ideološko občutljivost tematike in možnost novih političnih delitev.

Ekshumacije v jami pod Macesnovo gorico so v minulih letih razkrile eno največjih prikritih grobišč v Sloveniji. Gre za posmrtne ostanke več tisoč ljudi, ki so bili po koncu druge svetovne vojne brez sodnih postopkov pobiti in odvrženi v brezna na območju Kočevskega Roga.

Jama pod Macesnovo gorico

S tem se vrača tudi ukinjeni Dan spomina na žrtve komunističnega režima, ki se se obeležuje 17. maja. Nesposobna Golobova vlada je dan brez pojasnila ukinila. Z desno koalicijo se ta vrača nazaj.

The post Vrača se Dan spomina na žrtve komunističnega terorja! appeared first on e-Maribor.

Velika noč je največji in najpomembnejši krščanski praznik, ki simbolizira zmago življenja nad smrtjo, svetlobe nad temo in upanja nad obupom. Verniki po vsem svetu se na ta dan spominjajo vstajenja Jezusa Kristusa, kar predstavlja temelj krščanske vere.

Kratek pogled v zgodovino

Praznovanje Velike noči sega več kot dva tisoč let nazaj. Njeni koreni so povezani z judovskim praznikom pashe, ki obeležuje osvoboditev Izraelcev iz egiptovskega suženjstva. Po krščanskem izročilu je bil Jezus križan prav v času pashe, njegovo vstajenje pa se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni.

Že v prvih stoletjih so kristjani razvili bogate obrede, ki so se ohranili vse do danes. Veliki teden, ki se začne s cvetno nedeljo, vključuje pomembne dneve, kot so veliki četrtek, veliki petek in velika sobota, ko verniki pripravljajo jedi za velikonočni blagoslov.

V Sloveniji ima Velika noč posebno mesto, saj se prepletajo verski običaji in ljudska dediščina. Med najbolj prepoznavnimi simboli so, pirhi – barvana in okrašena jajca, ki simbolizirajo novo življenje, potica – tradicionalna sladica, ki ne sme manjkati na praznični mizi, šunka in hren – simbol moči in vztrajnosti in velikonočni zajček – predvsem v sodobnejši, bolj igrivi tradiciji za otroke Na veliko soboto verniki nosijo jedi k blagoslovu, v nedeljo pa se družine zberejo ob skupnem zajtrku, ki ima poseben pomen povezanosti in praznovanja.

Čeprav se način praznovanja skozi čas spreminja, ostaja bistvo Velike noči enako – prinaša sporočilo upanja, prenove in vere v boljši jutri. V sodobnem svetu, polnem izzivov, nas ta praznik spominja na pomen miru, sočutja in medsebojne povezanosti.

Naj v vsakem domu toplina zadiši. Lepe velikonočne praznike! pic.twitter.com/wmsxv2YdZ5

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) April 3, 2026

The post Velika noč – praznik upanja, novega začetka in tradicije. Želimo vam lepe praznike! appeared first on e-Maribor.

Medtem ko se po svetu tradicionalno praznuje dan norcev oziroma dan lažnivcev, v Sloveniji poteka resna razprava o tem, da bi ta veseli praznik uradno preimenovali v Dan dr. Roberta Goloba.

Predlog, ki ga je simbolično vložila poslanska skupina NSi v novelo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Gre za priznanje izjemnih dosežkov predsednika vlade na področju kreativne rabe resnice, obljub in alternativnih dejstev. Kot so zapisali v NSi, si Golob s poplavo zavajajočih, polovičnih ali povsem izmišljenih izjav v zadnjih letih nedvomno zasluži, da dobi svoj dan v koledarju.

Danes vlada Roberta Goloba potrjuje nov praznik:
Dan Roberta Goloba

Praznuje se z delom od doma, laganjem in zavajanjem.

Praznujmo lažnivo! pic.twitter.com/JkQUJAccXT

— SDM (@organizacijaSDM) April 1, 2026

“Laži niso šala,” pravijo v NSi, zato naj ima politična parodija vsaj svoj uradni praznik. In kakšen dan bi bil to! Na 1. aprilu bi ljudje namesto klasičnih potegavščin (kot je sladkor v solnici ali lažni zmagoviti gol v nogometu) lahko uživali v pravih mojstrovinah: od obljub o nižjih računih za elektriko, stotih hišah za poplavljence, 10.000 stanovanjih za mlade in  podobnih lažeh se nikoli niso uresničile, prek razlag o Sloveniji, kot najuspešnejši državi, ki ji zavida celi svet, bi se na ta dan lahko spominjali vse mogočih afere, do izjav, ki jih kasneje »popravijo« ali pa preprosto pozabijo.

Predlagatelji poudarjajo, da bi bil novi praznik izjemno vključujoč. Vsak Slovenec, ki je kdaj slišal kakšno od Golobovih izjav in pomislil »to pa res ne more biti res«, bi se na ta dan počutil domače. Šole bi organizirale delavnice »Kako prepoznati Golobovo laž«, mediji pa bi predvajali najboljše laži iz zadnjih štirih let.

The post Današnji dan, 1. april, želijo poimenovati po Robertu Golobu. Se strinjate s tem? appeared first on e-Maribor.

 Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko krščanski verniki blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje.

Praznik obuja spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali z oljčnimi in palmovimi vejami ter ga slavili kot kralja. Ta prizor simbolizira veselje in upanje, a hkrati napoveduje tudi dogodke, ki sledijo – od zadnje večerje do križanja.

V Sloveniji ima cvetna nedelja poseben značaj. Verniki v cerkev prinašajo butare, oljčne vejice ali drugo zelenje, ki jih duhovnik blagoslovi. Te butare, pogosto bogato okrašene, predstavljajo življenje, pomlad in zaščito doma. Po stari ljudski navadi jih ljudje odnesejo domov in jih shranijo kot simbol blagoslova ter varstva pred nesrečami.

Praznik ni le verski obred, temveč tudi kulturni dogodek, ki povezuje družine in skupnosti. Na podeželju se še vedno ohranjajo tradicionalne obrti izdelovanja butar, kar daje cvetni nedelji poseben, skoraj praznični utrip.

Cvetna nedelja tako združuje dve plati – veselo pričakovanje in tiho pripravo na velikonočne dogodke. Je opomnik, da se za trenutki slavja pogosto skrivajo tudi preizkušnje, a prav skozi njih prihajata upanje in nova priložnost.

The post Danes je cvetna nedelja, začetek velikega tedna in simbol upanja. appeared first on e-Maribor.

V središču Ljubljane zbralo okoli 200 harmonikarjev v podporo slovenski glasbi. Na njihov shod pa so prišli ljudje iz cele Slovenije. Vlak, ki je pripeljal v Ljubljano iz Maribora je bil pol do zadnjega kotička. Iz rojstnega kraja Lojzeta Slaka je prišlo za celi avtobus harmonikarjev.

Levičarski mediji so spregledali, kot smo že navajeni, pravi praznik slovenske glasbe sredi Ljubljane. Preko 200 harmonikarjev iz vseh koncev Slovenije se je zbralo pred Prešernovim spomenikom, kot odgovor na “grupiranje” trubačev in ostale tujerodne glasbe v slovenski prestolnici. Posebno težo so dajali tudi številni obiskovalci, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije. Vlak, ki je iz Maribor pripeljal v Ljubljano je bil poln do zadnjega sedeža. Posebni avtobus pa je harmonikarje pripeljal iz Mirne Peči, rojstnega kraja Lojzeta Slaka. Prisoten je bil tudi Leopold Pungerčar, nečak legendarnega Slaka,

Nekateri levičarski mediji, kot so 24ur, STA, Večer,  so, kot papige ponavljali, da se je na Prešernovem trgu zbralo le nekaj 10 harmonikarjav, kar je žalitev za vse fante in dekleta, ki so prišli v Ljubljano s harmoniko. Sramota, niti ob prazniku slovenske države, niso levi mediji zmogli toliko razuma in spoštovanja, da bi napisali vsaj približno število harmonikarjev. 

Nedostojno, in lažnivo.
Po podatkih organizatorja se je v Ljubljani zbralo okoli 200 harmonikarjev. Samo 50 jih je prišlo iz Mirne Peči!
Prosimo @SlovenskeNovice da se naučijo šteti preko 10! pic.twitter.com/ZTNVOhSvbg

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) December 26, 2025

Harmonikarji in ljudje, ki so jih prišli poslušati so prepevali zimzelene slovenske pesmi. Veliko je bilo čustvenega naboja, domovini Sloveniji so zaigrali in zapeli tudi zdravljico. V gneči, ki so jo harmonikarji naredili pri spomeniku Francetu Prešernu, so ljudje plesali, vriskali in končno je bilo v Ljubljani začutiti, da je to res prava slovenska prestolnica. Med drugim je bilo mogoče slišati pesmi Čebelar, V dolini tihi, Avsenikovo pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, pa “Tam kjer murke cveto”,  Mi se imamo radi in ostale ponarodele. Shoda so se udeležili tudi nekateri člani SDS – Janez Janša, Branko Grims in Luka Simonič, ki je pripeljal tudi harmonikarje – člane podmladka SDS.

Ljubljano smo spet naredili slovensko! pic.twitter.com/anif6p3LGX

— Janez Janša (@JJansaSDS) December 26, 2025

Slovenska prestolnica je vsaj za uro in pol postala slovenska, skupaj s slovensko glasbo in slovensko kulturo. A kot bi se levičarji sramovali slovenske identitete, na shod ni bilo ne kulturne ministrice Aste Vrečko, ne predsednika vlade, ki se sicer zelo rad kaže med ljudmi. A to ni vzelo poguma organizatorjem, ki so napovedali podoben shod ob naslednjem prazniku slovenske države. Upajmo le, da se bodo do takrat levičarski mediji naučili šteti vsaj do 100.

The post 200 harmonikarjev Ljubljano naredilo spet Slovensko. Levi mediji spet lagali! (slike, video) appeared first on e-Maribor.

Vsako leto 26. decembra se Slovenci znova ustavimo ob prazniku slovenske samostojnosti in enotnosti – dnevu, ki nas spomni, kako dragocena in neponovljiva je bila odločitev za lastno državo.

To ni le praznik zgodovinskega dejstva, temveč praznik duha naroda, ki je znal stopiti skupaj, ko je bilo to najbolj potrebno.

Na plebiscitu decembra 1990 je slovenski narod pokazal izjemno zrelost in pogum. Ne glede na politična prepričanja, razlike ali osebne poglede smo takrat govorili z enim glasom. Enotnost, ki se je rodila v tistem trenutku, je bila temelj, na katerem je zrasla samostojna Republika Slovenija. Bila je izraz vere vase, v svoj jezik, kulturo in pravico do lastne prihodnosti.

Slovenija je majhna po velikosti, a velika po svoji zgodovini, ustvarjalnosti in srčnosti ljudi. Med Alpami, Panonsko nižino, Krasom in morjem se je oblikoval narod, ki je skozi stoletja ohranjal svojo identiteto, kljub pritiskom in preizkušnjam. Samostojnost ni bila podarjena – bila je izborjena z modrostjo, odločnostjo in odgovornostjo.

Ta praznik nas opominja, da država ni le ozemlje ali institucija, temveč skupnost ljudi. Je skrb drug za drugega, spoštovanje različnosti in zavedanje, da prihodnost gradimo skupaj. Enotnost ne pomeni enakosti, temveč sposobnost sodelovanja in iskanja skupnega dobrega tudi takrat, ko se ne strinjamo.

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se zato spomnimo prehojene poti, izkažimo spoštovanje vsem, ki so prispevali k nastanku države, in obnovimo zavezo, da bomo Slovenijo ohranjali kot dom svobode, pravičnosti in človeškega dostojanstva.

Naj bo ta praznik tih, a ponosen opomnik, da smo kot narod največji takrat, ko znamo stopiti skupaj. Slovenija je naša skupna zgodba – in njeno prihodnost pišemo vsak dan znova.

The post Danes praznujemo. Slovenci smo se odločili za samostojno državo! appeared first on e-Maribor.