Dražgoše, kraj nesrečnega imena. Kraj, kjer so komunisti 50 let potvarjali zgodovino in lagali. Danes to še vedno počenjajo. in včerajšnja maškarada v Dražgošah je temu le še en dokaz.

A resnici se ne da ubežati. Tako iz tistih časov obstajajo številna pričanja, kakšna je bila v bistvu resnica. Vas Dražgoše je bila za partizanske vragolije izbrana načrtno, da so partizani s tem izzivali Nemce. Ko pa so Nemci zasedli vas, so partizani stisnili rep med noge in pobegnili na Jelovico, ljudi pa prepustili na milost in nemilost Nemcem. Če bi partizani zapustili vas, kot so jih prosili domačini, Nemci ne bi napadli Dražgoš in do pokola in razdejanja vasi ne bi prišlo, je prepričan Franc Kavčič, domačin iz Dražgoš in preživeli iz bitke pri Dražgošah. Sprašuje se, kako dolgo se bo še proslavljala dražgoška tragedija, do katere je prišlo le zaradi hlepenja predstavnikov partije po oblast.

Resnica o Dražgošah 1 pic.twitter.com/0O2mqwmcGu

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) January 9, 2022

Resnica o Dražgošah 2 pic.twitter.com/q7uF481k5X

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) January 9, 2022

Resnica o Dražgošah 2 pic.twitter.com/q7uF481k5X

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) January 9, 2022

Danes pa so bolj kot ostali kraji, kjer so potekale prave bitke, prav Dražgoše postala vsakoletna romarska pot slovenske levice. Kavčič pravi, da se partizane preveč poveličuje. Takrat, ko se je bilo treba boriti, so nas Dražgošane zapustili in zbežali v “grmovje”. Nas so pa pustili, da so potem Nemci naredili svoje. Jaz sem bil do zadnjega tukaj v hiši in sem bil potem tudi zaprt v Šentvidu. Ko so Nemci prišli v našo vas do cerkve, že ni bilo nobenega partizana več v Dražgošah. Stisnili so rep med noge in so šli. Kavčič trdi, da je partizane njegov oče rotil, da naj gredo iz vasi, pa niso poslušali. Pri nas doma sta stanovala dva partizana.

Požgane Dražgoše. slika: časnik

Komandir čete in poveljnik bataljona. Eden je bil zato, da se umaknejo, drugi pa je rekel, da bodo borbo sprejeli. Tistega, ki je bil proti odprtemu bojevanju, so potem sami ubili z nožem nekje za Kropo. Oče jim je rekel, da jih bo peljal na Jelovico. Naj gredo gor in naj bodo srečni. Partizani so rekli, da ne, da bodo sprejeli borbo. Potem ko je bilo res treba v bitko, so jo pa pobrisali na Jelovico.

In kaj danes v Dražgošah visoki levičarski predstavniki sploh proslavljajo?

Pa še to. Ko je prišla “svoboda” in so komunisti začeli s svojimi “orgijami” so imeli  leta 1951 v Dražgošah prvo birmo po vojni. Cerkev je bila zasilno urejena v izpraznjeni baraki. Birmovalec je bil škof Vovk, ki so mu stregli po življenju, zato ga je bilo potrebno stražiti. Franc Kavčič in Janko Pintar  sta na 30 metrov visoko smreko obesila slovensko zastavo, ki jo je sešila francetova mama. Ko sta se spuščala po smreki navzdol, sta sproti sekala veje in lupila lubje … Ko sta bila na tleh, sta lahko občudovala 30 m visok mlaj. Janko Pintar je za to sedel v zaporu tri dni, Franceta pa so zaradi mladoletnosti izpustili po enem dnevu. Tudi pritrkovanje je bilo pri birmi strogo prepovedano. Jernej Lotrič je poudaril, da se je za birmo vedno pritrkovalo in tako mora tudi ostati. Po birmi je bil za to tri dni v zaporu. (vir: Društvo Huda jama)

Tudi TO je resnica o Dražgošah!

The post Objavljamo video pričevanje resnice o Dražgošah! appeared first on e-Maribor.

Po tem, ko policija govori pravljice o tem, kako varna je naša država in kako varna so mesta, kjer stojijo migrantski centri, ljudje delijo povsem drugačno zgodbo!

Eno takih zgodb je z našim portalom delila Zala Klopčič, ki nam je razkrila zgodbo, enega od njenih sledilcev na družbenem omrežju facebook. Na sporočilo je namreč dobila zanimivo sporočilo, kaj se je dogajajo v centru Ljubljane, ki naj bilo varno mesto.

(Sporočilo ni lektorirano)

Živjo, rad bi povedal kaj se je dogajalo pred cca. pol ure oziroma okoli 04.00 ure pri Noblu na Slovenski cesti. Migranti so skušali napadati ženske. Najprej sta dve punci, sedeli na klopci pri Noblu ko je temnopolti migrant prisšel do njiju in je eno prijel za ramo. Hitro je prišel fant, ki je bil v njuni družbi in so skupaj odšli stran, za tem je ta isti migrant prišel do mene in moje kolegice in se je probal začeti dotikati nje. Sam se ga začel odrivati stran in se je odmaknil. Dosti fantov pred Noblom je videlo, da se nekaj dogaja in so takoj prišli do mene in spraševali kaj je bilo in če potrebujemo pomoč. Med tem, ko sem njim razlagal kaj se je zgodilo, sta ponovno dve punci hodili čez prehod za pešce in tam jih je par migrantov začelo vleči za roke.
Dosti ljudi je slo takoj proti njim, seveda so se migranti takoj ustrašili in zbežali stran. Kakšne policijske patrulje ali pa kaj podobnega ni bilo nikjer. Zgleda v Ljubljani nismo več varni, se posebej ne ponoči.

A dejansko je nekdo poklical tudi policijo, ki je bila obveščena o nedostojnem vedenju na Slovenski cesti v Ljubljani in so tja tudi poslali policijske patrulje, pri čemer je bila ugotovljena identiteta več državljanov Maroka.

Opažam, da mediji dvomijo v avtentičnost sporočila, ki sem ga prejela glede incidenta v Ljubljani, zato pripenjam video, kako sredi Centra ilegalci nadlegujejo mimoidoče Slovenke, kot je navedeno v sporočilu. @SiolNEWS raje raziščite zadevo, kot je vaša naloga. Bodite koristni. pic.twitter.com/TD2cHq2S8Y

— Zala Klopčič (@zalaklopcic) April 15, 2024

In zakaj o tem ni bila obveščena tudi javnost??

The post Je policija zamolčala poizkus napada migrantov na ženske sredi Ljubljane? Pričevanje! Video! appeared first on e-Maribor.

[vc_row][vc_column][vc_column_text]Na družbenih omrežjih se je pojavil zapis doktorja Roberta Lipovca, kjer je precej nazorno povedal zakaj je šel delati v Avstrijo. Seveda to ni osamljen primer. V Avstriji dela na tisoče slovenskih zdravnikov. Predvsem zato, ker imajo boljše pogoje dela, višje plače in kjer oblast zna ceniti polic zdravnika

Zakaj sem šel delat v Avstrijo? Zapis dr. med. Roberta Lipovca.

– Ker naenkrat nisem več bil pokvarjen »bog v belem« ampak spoštovan zdravnik

– Ker sem tri mesece vnaprej vedel, kaj bom delal.–

Ker sem moral prostovoljno pristati, da sem pripravljen delati več kot 48 ur tedensko, vendar največ 72 ur. Vsako delo več kot 72 ur/teden je bilo protizakonito.

– Ker je bila vsaka ura nad osnovno mesečno obvezo obračunana kot nadura in ker dežurstva niso bila deljena na efektivo in neefektivo.

– Ker je bila vsaka ura pripravljenosti plačana kot 30% od nadure in ne 32 €/dan, kot v Sloveniji– Je bil obvezen počitek po 8-urnem delovniku 11 ur, oz. 23 ur 24-urnem dežurstvu. V kolikor sem bil ob treh zjutraj poklican za eno uro v službo, mi je ponovno pripadalo 11 oz. 23 ur počitka. Če je to sovpadalo z mojim delovnikom naslednji dan, se nisem smel pojaviti v službi, ure odsotnosti do zaključenih 11 oz. 23 ur počitka pa so bile polno plačane. Za neupoštevanje je predstojnik oddelka kazensko odgovarjal.

 Ker je bilo število dni dopusta primerljivo z dopustom v Sloveniji

 Ker vodstva bolnišnice nisem moral prepričevati, da začne čakalna doba teči z dnem postavljene indikacije za operacijo in ne šele, ko pacient leto dni kasneje fizično prinese vse opravljene predoperativne preiskave v pisarno kardiokirurgije. Čakalna doba na operacijo srca na Koroškem je nekaj tednov do največ dva meseca.

– Ker je bila moja plača v Avstriji 2,5 kratnik moje plače v Sloveniji.

– Ker sem imel 14 plač, od tega sta bili dve obdavčeni s 6% davkom (ne 50% kot v Sloveniji).

– Ker mi je vsa potrebna izobraževanja plačala klinika.

– Ker je bila višina letne inflacije avtomatsko upoštevana pri marčevskem izplačilu in ni bila stvar pogajanj.

Pokvarjen kapitalizem!

[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VBcGVsJTIwdmxhZGklMjBSJTIwU2xvdmVuaWplJTIwaW4lMjBkci4lMjBHb2xvYmElMjB0ZXIlMjB6ZHJhdnN0dmVubyUyMG1pbmlzdHJpY28lMkMlMjBuYWolMjBzZSUyMHphJUM0JThEbmVqbyUyMHBvZ292YXJqYXRpJTIweiUyMHpkcmFuaWtpJTIxJTIwU3RhcmVqJUM1JUExaSUyMG5lJTIwcG90cmVidWplbW8lMjBuZSUyMHRlJTIwdmxhZGUlMkMlMjAlQzUlQTFlJTIwbmFqbWFuaiUyMGRyLiUyMEdvbG9iYSUyMSUyMFBPVFJFQlVKRU1PJTIwUEElMjBaRFJBVk5JS0UlMjElMjElMjBaZHJhdm5pa2UlMjBwcm9zaW1vJTJDJTIwcHJpZHJ1JUM1JUJFaXRlJTIwc2UlMjBuYW0lMjBuYSUyMDEwLiUyMHByb3Rlc3RuZW0lMjBzaG9kdSUyMDE2LiUyMGZlYnJ1YXJqYSUyMSUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRlVwb2tvamVuY2klM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRSU0MHVwb2tvamVuY2klM0MlMkZhJTNFJTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnQuY28lMkZ3dXF2QnBYT1ZlJTIyJTNFcGljLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGd3VxdkJwWE9WZSUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZwJTNFJTI2bWRhc2glM0IlMjBQYXZlbCUyMFJ1cGFyJTIwJTI4JTQwcnVwYXJfcGF2ZWwlMjklMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZydXBhcl9wYXZlbCUyRnN0YXR1cyUyRjE3NDY4NTg3NDkzNzYwMDQ0NDIlM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRUphbnVhcnklMjAxNSUyQyUyMDIwMjQlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGYmxvY2txdW90ZSUzRSUyMCUzQ3NjcmlwdCUyMGFzeW5jJTIwc3JjJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZwbGF0Zm9ybS50d2l0dGVyLmNvbSUyRndpZGdldHMuanMlMjIlMjBjaGFyc2V0JTNEJTIydXRmLTglMjIlM0UlM0MlMkZzY3JpcHQlM0U=[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]vir: facebook[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]

The post Izpoved zdravnika! “Zakaj sem šel delat v Avstrijo?” appeared first on e-Maribor.

[vc_row][vc_column][vc_column_text]Da na Mestni občini (MO) Maribor nekaj ni v redu, vedo povedati številni zaposleni, ki morajo prenašati nadutost župana Arsenoviča in podžupana Medveda? Kaj vse naj bi se dogajalo na občini, po pričevenju ene od zaposlenih, pa razkriva tudi portal Požareport.

Podžupan Samo Peter Medved, je Sloveniji bolj postal znan, kot človek, ki se je kot prvi javni funkcionar, okužil z virusom Covid. Ima pa tudi očeta, ki je eden najstarejših Mariborčanov, star 102 leti, zanimivo, oče je bil velik ljubitelj Anžeta Logarja, kot kandidata za predsednika države.

Danes Samo Peter Medved velja, za drugega najvplivnejšega človeka Mestne občine Maribor. Po tem, ko se je na začetku avgusta poslovil direktor mestne uprave Srečko Đurov, je isto storila tudi najtesnejša županova zaveznica šefinja kabineta župana, Jelka Vrečko. Je vsemu temu botroval mobing na delovnem mestu?

So se pa na portalu Požareport dokopali do pisma zaposlene, ki opisuje, kako naj bi potekal mobing na delavnem mestu občine Maribor! Objavljamo nekaj pričevanj zaposlene -nelektorirano! (vir Požareport):

– Samo Peter Medved nima občutka za sočloveka, sploh pa ne za svoje sodelavce. večkrat se znaša nad mano, reče vse, kar mu pade na misel,, Ob tem ne čuti nobene empatije. Do tega prihaja vsak dan. 

– Ko pride na delovno mesto ne pozdravi, pokliče me v pisarno, kjer vedno najde neko banalno zadevo, da te na začetku delovnega dne potre, vzame motivacijo in poniža. zelo rad se dere pred drugimi ljudmi. Besedi hvala in prosim nista v njegovem besednjaku. 

– Ko želim na stranišče, cigareto ali malico me podžupan čudežno potrebuje. Ko pa sedim za mizo in delam, pa me nikoli ne potrebuje.

– Od mene je tudi zahteval, da si svoj delovni čas prilagodim njegovi prisotnosti, na njegovem delovnem mestu. 

– Medved vedno zahteva, da ima ob svoji mizi oreščke, zato moram skrbeti tudi za njegove osebne nakupe v trgovini. Iz njegovih besed prihaja le tiranija in nečimernost.

Tu je le nekaj pričevanj, ene od zaposlenih na Mestni občini Maribor, kjer Samo Peter Medved,očitno drži vse vajeti v svojih rokah. Celotno pismo si lahko preberete na portalu Požareport!

Očitno so Mariborčani spet slabo izbrali. Po eni strani imamo župana, ki se znaša nad otroci, na drugi strani pa imamo podžupana, ki naj bi izvajal mobing nad zaposlenimi? 

Kaj ni že čas za odhod take županove ekipe?[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]

The post Mobing na MO Maribor. Tako naj bi se na zaposlene spravljal podžupan Medved. appeared first on e-Maribor.

Prejšnji torek je pri starem jezu v Solkanu utonil 10-letni deček iz Ljubljane. Med kopanjem je vodostaj Soče nenadoma narasle in pričel odnašati otroka v smeri rečnih brzic oziroma kajakaške proge.

Obupana starša sta zvedela za sinovo smrt šele pozno zvečer

Pretresena starša, ki na samem kraju dogodka nista bila prisotna, saj bil sin skupaj z dvema bratoma na počitnicah pri starih starših.

O nesreči, ki se je zgodila ob 16.30, sta bila obveščena šele nekaj po 21. uri, ko so na njuna vrata pozvonili kriminalistov. “Od ostalih dveh sinov, ki sta bila prisotna na kraju nesreče in sta nesrečo videla, sva kasneje izvedela, da sta že na kraju dogodka, takoj po nesreči, prosila prisotne ob njiju, naj naju pokličejo. Tako prisotni policist kot delavke CSD jima kljub prošnjam obeh sinov (6 in 12 let) tega niso omogočili,” sta zapisala starša. Takoj, ko sta izvedela za nesrečo, sta želela priti v stik z otrokoma, ki sta bila po besedah ljubljanskih kriminalistov v oskrbi delavk CSD. Kljub več klicem jima delavke CSD niso omogočile ne pogovora z otrokoma ne s starima staršema.

Do sina nikakor nista mogla priti

“Po uri vožnje do Nove Gorice sva po prevzemu otrok takoj želela do ponesrečenega sina. Delavke CSD so podale informacijo, da je bil ponesrečeni sin prepeljan v šempetrsko bolnišnico. V šempetrski bolnišnici niso imeli o tem nobenih informacij. Po četrt ure iskanja informacij so nas obvestili, da je bil sin prepeljan v ljubljanski Inštitut za sodno medicino. Dobila sva telefonsko številko, kjer naj bi dobila nadaljnje informacije o sinu,” sta opisala dogajanje. Čim prej sta želela priti do ponesrečenega sina, zato sta se takoj odpravila proti Ljubljani in prek telefona poskušala dobiti informacije od inštituta za sodno medicino, kjer pa jima niso omogočili videti sina, ker ni bilo prisotnega zdravnika. Po pomoč sta se obrnila tudi na policijo, a jima niso mogli pomagati.  Naslednje jutro sta spet klicala na Inštitut za sodno medicino, kjer so ju napotili, naj ob 10. uri pokličeta na Žale, kar sta tudi storila. Ob omenjeni uri na Žalah niso imeli nobenih informacij in jima naročili, naj pokličeta ob 14. uri.



Končno sta še zadnjič videla svojega sina

“Ker sva bila popolnoma obupana in pretresena zaradi dogodka, sva se ob 13. odpravila na Žale in se oglasila pri vratarju, kjer sprejemajo preminule. Ta nas je ponovno napotil nazaj na Inštitut za sodno medicino, saj sina na Žalah še ni bilo. Po prejemu informacije, da bo sin odpeljan iz inštituta v kratkem, sva bila napotena na sprejemno pisarno Žal, da bi se dogovorili o možnosti za slovo. V sprejemni pisarni so nama razložili, da imajo določene postopke glede priprave pokojnikov ter nimajo dovolj prostora, da bi nam lahko omogočili slovo od sina še isti dan. Rekli so nam, da se lahko oglasimo naslednji dan ob 14. uri (30.7.), kljub temu da smo moledovali in pojasnjevali, da otroka sploh še nisva videla že od nekaj dni pred nesrečo. Ker sva bila zelo vztrajna pri svojih zahtevah, so nam Žale omogočile ogled v roku ene ure, ko sva končno le lahko prišla do svojega sina,” sta zapisala za Slovenske novice.

slika je simbolna

Sprašujeva se, kako je mogoče, da nama je bila kot staršema odvzeta pravica vedeti za nesrečo sina takoj, ko se je ta zgodila, in kako je mogoče, da naju o nesreči ni nihče obvestil še 5 ur po dogodku? Sprašujeva se tudi, zakaj in na kakšni podlagi je CSD otroka izoliral in onemogočil stik z nama kot staršema? Pet ur so skrbeli za otroka, a jima niso omogočili stika z nama. Sprašujeva se, kako je to mogoče? Kako je mogoče, da ju tudi niso predali na telefon, ko sva izvedela za tragedijo in sva ju želela slišati in potolažiti? Kako je mogoče, da v takšnih izjemnih in težkih trenutkih staršem ni omogočena niti informacija, kje je ponesrečeni otrok, še huje, nimajo možnosti priti do njega? Šele po nekaj ostrih besedah sva si izborila, da sva se od sina lahko poslovila dan po dogodku.

MG

The post Pretresljivo! Oglasila sta se starša preminulega 10 letnega sina, ki je utonil v Soči. appeared first on e-Maribor.