Na pustni torek, zadnji dan pustnega rajanja, se po Sloveniji končujejo pustne prireditve. Kot je v navadi je še do polnoči čas za pustno rajanje, potem pa nastopi post in pepelnična sreda, ko pusta tudi pokopljejo, do naslednjega leta.

Pust je tradicionalni praznik, ki se praznuje v mnogih kulturah in je povezan s prehodom iz zime v pomlad. To je čas veselja, preoblačenja v maske, norčij in bogatih pojedin. V Sloveniji ima pust pomembno mesto v ljudskem izročilu, še posebej zaradi značilnih pustnih likov, kot so kurenti, laufarji, cerkniški butalci in številni drugi.

Najbolj znani so zagotovo kurenti. Nevsakdanja maska z zvonci obešenimi okoli pasu. Simbol maske je, da odganja zimo. Kurenti so sicer člani pustnih skupin ali posamezniki, ki ohranjajo ta starodavni običaj. Po tradiciji so lahko kurenti samo moški, čeprav v sodobnem času vloge prevzemajo tudi ženske. Kurenti se združujejo v skupine, imenovane kurentije, in v času pusta obiskujejo hiše, vasi in mesta, kjer s plesom in zvonjenjem odganjajo zimo ter prinašajo srečo.

Izvor kurentov ni povsem jasen, vendar se običaj povezuje s starodavnimi poganskimi obredi, ki so slavili prihod pomladi. Kurenti naj bi sprva predstavljali demone ali duhove plodnosti, kasneje pa so postali pomemben del slovenskega pustovanja. Danes je Kurentovanje na Ptuju eden največjih etnoloških festivalov v Sloveniji, kjer se vsako leto zberejo številni kurenti in drugi pustni liki. Leta 2017 je bil obhod kurentov vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine, kar potrjuje njegov kulturni pomen.

Kaj predstavljajo kurenti in kakšen pomen imajo, so se pogovarjali v oddaji Polka in majolka, kjer so se predstavili kurenti iz Vitomarcev

Kurenti sicer nosijo značilno opravo, ki vključuje: Ovčji kožuh (najpogosteje iz ovčje volne), Zvonove (privezane okoli pasu, ki med gibanjem glasno zvonijo), Kurentovo masko (izdelano iz usnja, z rogovi in dolgim rdečim jezikom), Rokavice in škornje in Ježevko (lesen kij, pogosto okrašen s trni).

Poleg kurentov v tradicijo pusta spadajo še krofi. cvrto pecivo, pogosto polnjeno z marmelado. Letos so na Ptuju dosegli tudi svojevrstni rekord. V Pekarni Ptuj so namreč samo v času od debelega četrtka do pusta spekli kar milijon krofov.

Kurenti naj bi s svojim plesom, zvonjenjem in divjim videzom odganjali zle sile in prinašali pomlad ter rodovitnost. upajmo, da so skupaj z zimo odnesli še kaj drugega, slabega v naši državi. 

The post Kaj so kurenti in kakšen običaj predstavljajo? (Video) appeared first on e-Maribor.

[vc_row][vc_column][vc_column_text]Urška Klakočar Zupančič je ena redkih političark, iz katere ljudje na vsakem koraku brijejo norca. tako iz njenega petja, govora, dretja, mahanja in podobno.

Je pa Urška Klakočar Zupančič glavna atrakcija tudi na pustnih karnevalih, katerih je po Sloveniji res polno. Tako je na enem izmed karnevalov maska oblačena v Urško Klakočar Zupančič. To je video, ki se je hitro razširil po družbenih omrežjih.[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUyMGRhdGEtbWVkaWEtbWF4LXdpZHRoJTNEJTIyNTYwJTIyJTNFJTNDcCUyMGxhbmclM0QlMjJzbCUyMiUyMGRpciUzRCUyMmx0ciUyMiUzRVVyJUM1JUExa2ElMjB0dWRpJTIwemElMjBwdXN0YSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0LmNvJTJGSFY2b1gzZ0N2dSUyMiUzRXBpYy50d2l0dGVyLmNvbSUyRkhWNm9YM2dDdnUlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGcCUzRSUyNm1kYXNoJTNCJTIwUG9ydGFsJTIwZS1tYXJpYm9yLnNpJTIwLSUyMHVyYWRuaSUyMHByb2ZpbCUyMCUyOCU0MEVtYnBvcnRhbCUyOSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRkVtYnBvcnRhbCUyRnN0YXR1cyUyRjE3NTQ0NTYzNDMyNjY2ODEwODklM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRUZlYnJ1YXJ5JTIwNSUyQyUyMDIwMjQlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGYmxvY2txdW90ZSUzRSUyMCUzQ3NjcmlwdCUyMGFzeW5jJTIwc3JjJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZwbGF0Zm9ybS50d2l0dGVyLmNvbSUyRndpZGdldHMuanMlMjIlMjBjaGFyc2V0JTNEJTIydXRmLTglMjIlM0UlM0MlMkZzY3JpcHQlM0U=[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row]

The post Urška Klakočar Zupančič, glavna atrakcija tudi za pusta. Tako iz nje brili norca. (video) appeared first on e-Maribor.

Kurentovanje slovenski pustni običaj, ki najbolj zaznamuje starodavno mesto Ptuj, bo spet a nogah. Poleg različnih pustnih likov, pa so obiskovalcem Ptuja postregli še z balkansko glasbo.

Pustno vzdušje 2024 bo znova izjemno, saj prav vsi, od najmlajših do najstarejših, že komaj čakajo pustno izročilo, rajanje, maske in povorke ter se bodo z veseljem prepustili zabavi in druženju, a tudi letos na žalost z balkansko glasbo uvoženo iz Srbije?

“Ptuj je prestolnica etnografije, kjer lahko v intimnem vzdušju spoznate tradicionalne pustne like. Ob večerih jih je moč vsak večer srečati v osrčju najstarejšega slovenskega mesta. Na ptujskih ulicah in trgih vam bodo delali družbo številni tradicionalni pustni liki, kot so kurenti, kopjaši, cigani, orači, ruse, piceki, medvedi in še kdo. V soboto, 3. februarja, bo na Ptuju potekala otvoritvena etno povorka. Ne zamudite edinstvenega etnografskega doživetja s predajo oblasti, ki ponuja dragocen vpogled v slikovite pustne navade,” so zapisali na Facebook strani Novega tednika.

Na Novem tedniku se tudi brez sramu pohvalijo, da so v karnevalsko dvorano povabili tudi srbska pevca Daro Bubamaro in Saša Matića, kjer so pripisali, da v karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj čaka ljudi izjemen večer z dvema največjima zvezdama balkanske glasbe ta hip.

Vse lepo in prav, a zakaj na Ptuju, ob slovenskem etnografskem prazniku vedno prevladuje balkanska glasba? Kaj nebi mogli slediti slovenski kulturi in običajem tudi v glasbi?

Tako pa bo tudi letos Ptuj v znamenju sramote na karnevalskem odru?

The post Pustna sramota! Ptujsko kurentovanje bo zopet postreglo z balkansko glasbo! appeared first on e-Maribor.

Bližajo se zimske počitnice, katere bodo, tako, kot je to praksa prejšnjih let, otroci po Sloveniji preživeli v dveh ciklih, Ena skupina teden prej in druga teden kasneje.

Zimske počitnice bodo v mesecu februarju. Letos počitnice ne bodo sovpadale s pustom, ki bo letos zelo zgodaj, že v torek, 13. februarja.

– ZIMSKE POČITNICE 2024 (1. del): 19. 2.–23. 2. (ponedeljek-petek) (Za učence gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije ter občin jugovzhodne Slovenije: Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Osilnica in Kostel).

– ZIMSKE POČITNICE 2024 (2. del): 26. 2.–1. 3. (ponedeljek–petek) (Za učence z območja jugovzhodne Slovenije (razen občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Osilnica in Kostel), koroške, podravske, pomurske, savinjske in posavske statistične regije).

Bodo pa učenci v šolah odsotni tudi na – PREŠERNOV DAN, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK: 8. 2. (četrtek), INFORMAMATIVNA DNEVA ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE, pa bosta 16. in 17. 2. (petek–sobota).

vir: portal N1

The post Znano kdaj bodo mariborski otroci odšli na zimske počitnice? appeared first on e-Maribor.

V Podgradu, malem naselju  v občini Ilirska Bistrica, je že dolga leta običaj, da mladina v pustnem času na drogove v središču vasi obesi pustno lutko. Tokrat so tja postavili Roberta Goloba.

Očitno bo pust letos res širokih ust. Glavna tarča pustovanj, pa bo zagotovo predsednik vlade Robert Golob. Sicer pa če se malce pošalimo je pust ravno primeren zanj. S tem, da se Golob norčuje iz ljudi vsaki dan, pust pa je le enkrat letno?

Letos si je mladina malega naselja Podgrad privoščila predsednika slovenske vlade Roberta Goloba, masko pa so postavili na drog pri avtobusni postaji v Podgradu, ki povezuje mednarodne ceste Trst–Kozina–Podgrad–Reka. Nad masko pa so zapisali v njihovem narečju: “Kukr jest ighram, tkwo vi plejšete.” kar pa ni daleč o resnice. Pišejo Slovenske novice.

Marka Roberta Goloba, slika Sloovenske novice

Zagotovo pa bi poleg maske “kitarista” Goloba, pasala še “pavka”, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

The post Tako se je mladina v Podgradu ponorčevala iz predsednika vlade appeared first on e-Maribor.

Pust je praznik, ki se obeležuje na različne načine v različnih kulturah in državah. V Evropi in v nekaterih drugih delih sveta je pust tradicionalno čas, ko se ljudje na različne načine maskirajo, prirejajo povorke in druge prireditve ter se zabavajo.

Je pa pust, poleg šeg in navad, različnih mask in šegavosti, povezan tudi z jedmi in pijačami, ki se tradicionalno pripravljajo v tem času, kot so krofi, miške in druge sladke jedi. V nekaterih državah se ob tem času jedo tudi posebne jedi, kot je na primer krvavica ali klobasa. Na Trojanah, kraju, ki je znan po izdelavi največjih in najboljših krofov, pa v teh dneh doživljajo rekord po obiskanosti.

“Na Trojanah smo včeraj doživeli res ‘pravo’ pustno rajanje, kot ga v resnici tako množično še nikoli nismo doživeli. Vedno smo pripravljeni na velik obisk, a tokrat ste nas pustili brez besed,” so v gostišču Trojane zapisali ob fotografiji, objavljeni na Facebooku.

V restavraciji, kjer so od leta 1961 pripravili že več kot 140 milijonov krofov, pričakujejo, da jih bodo letos pripravili približno dva milijona. Prav danes na pustni torek pa na Trojanah pričakujejo več kot 50 avtobusov gostov, in to poleg že običajnega povpraševanja Slovencev.

Sicer pa se pust običajno praznuje pred začetkom posta, jutri je namreč pepelnična sreda in strogi post, ki se običajno nadaljuje vse do velike noči.

The post Takšnega navala na pustne krofe na Trojanah pa še ne. Danes pričakujejo 50 avtobusov appeared first on e-Maribor.